Diego Rivera je v Muzeju lepih umetnosti v Ciudad de Mexico med drugim zastopan ali predstavljen z eno svojih najslavnejših ali vsaj polemičnih fresk. To ni njegova prva verzija, ampak zadnja, tista namreč, ki je prvotni naročnik Rockeffeller ni več mogel cenzurirati ali uničiti. O vsem tem je Susana Pliego leta 2013 napisala knjigo Človek na razpotju. Freska Diega Rivere v Centru Rockefeller.
Diego Rivera s svojo fresko v Muzeju lepih umetnosti v Ciudad de Mexico, fotografije Marijan Zlobec
Leta 1932 je mehiški umetnik Diego Rivera dobil naročilo, da naredi fresko sredi manhattanskega Rockefellerjevega centra. Mnogi so se se spraševali, ali je industrijski tajkun John Davison Rockefeller ml. vedel, v kaj se spušča.
Vtis je impresiven, precej futurističen
Diego Rivera si je privoščil potezo, ki je v ZDA nihče ne bi pričakoval, pravzaprav nanjo ne bi niti pomislil. V Rockeffellerjev cener sredi New Yorka je napravil največjo možno reklamo, če ne celo poveličevanje komunizma. Nekateri pa šele sedaj ugotavljajo, da je Rivera v bistvi umetniško predstavil stičišče človeštva, čigar družbena kriza je privedla do razprav o kapitalizmu in komunizmu. Nekako se jim zdi kot uvod v napoved druge svetovne vojne (1939-1945) in prihodnje polarizacije hladne vojne (1945-1989).
Rivera je bil zaprošen, naj v svoji freski pokaže človeka na križišču, ki z negotovostjo, a vendarle z upanjem in visoko vizijo gleda v novo in boljšo prihodnost.
“Tema Rockefellerjevega centra je bila “Nove meje “, tako da je bil to zelo duhoven pogled na razvoj družbe in umetnosti,” pravi Pliego. Sprašuje se, kaj je spodbudilo Rockfellerje, da so pričakovali, da bodo vizije Diega Rivere enake njihovi ?
Pravijo, da je Diego Rivera Rockefellerju povedal naslednje: “Raje umrem, kot pohabljam svoje delo, vendar predlagam ekumenski izhod: zakaj ne bi na drugo stran postavil kakšnega ameriškega junaka, pomembnega za ZDA in kapitalistični svet, kot je Abraham Lincoln ?”
Je Diego Rivera videl bodočega človeka kot individualnega pilota, ki bo lahko sam letal po svetu ?
Ko je Nelson, sin naftnega tajkuna Johna D. Rockefellerja in Abby Rockefeller videl Riverovo fresko, je umetnika prosil, naj izbriše vsaj Leninov obraz in ga spremeni v lik anonimnega delavca, vendar pa ga je umetnik zavrnil.
Nelson Rockefeller Riverovega vsebinskega predlogadokončno ni sprejel in je osem mesecev pokrival fresko ter zoper umetnika vložil tožbo, medtem pa sta Diego Rivera in negova žena slikarka Frida Kahlo sredi New Yorka zakuhala škandal, ko sta protestirala s transparentom in napisom na njem Naj živi Lenin.
Konflikt med Rockefellerjem in Rivero se je končal tako, da je milijarder sprejel odločitev, da fresko popolnoma uniči. Leta 1934 je bilo delo legendarnega umetnika izklesano s stene. Po svoje pa ni bilo uničeno, saj se je Rivera lotil dela znova, tokrat v Ciudad de Mexico in v novem Muzeju lepih umetnosti.
Freska je bila pokazana na razstavi v Mehiškem kulturnem inštitutu v Washingtonu, foto spletne strani
Problem samega naročila freske pri Riveri je bil v tem, da je Nelson Rockefeller podlegel prošnji svoje matere Abby Rockefeller, naj najame slavnega mehiškega umetnika, ker ji je bil všeč. Abby je bila gonilna sila pri postavitvi Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Riverova freska v New Yorku je imela naslov Človek na razpotju, v Ciudad de Mexico pa ima sedaj pravzaprav dva naslova, prvotnega in novega Človek, upravljalec vesolja.
Riverov komunistični izziv se je za njegovo fresko slabo končal, foto spletne strani
Newyorški kulturni terorizem, kot so zadevo takoj ocenili ali jo kot tako predstavili, je vendarle znan vsaj preko fotografij Diegovega asistenta Guanajuata, ki je sicer prvi spregovoril svetu o kulturnem terorizmu.
Rivera je, kot pravi urednica založbe Trilce Ediciones, Déborah Holtz, ki je knjigo Susane Pliego izdala, od Rockefellerja ob uničenju freske prejel 21 tisoč dolarjev odškodnine, kar je bil za tisti čas lep denar. Pliego je knjigo lahko napisala potem ko je v Modri hiši Fride Kahlo v Coyoacánu, kjer je prebival tudi Diego Rivera, našla bogato dokumentacijo o tej temi. Rivera je bil leta 1927 v Moskvi in je leninizem spoznal od blizu in mu je bil vsekakor bolj simpatičen od ameriškega snobizma in splošnega prepričanja, da se z denarjem da kupiti vse, (kar velja v ameriški družbi, pa ne samo v njej, še danes). Rivera se je iz bogatih Američanov ponorčeval in je v vsakem primeru zmagal.
Lev Trocki je bil Diegov prijatelj
Mehičani so sevedaše kako ponosni, da je bilo v New Yorku uničeno delo vsebinsko še razširjeno zelo hitro obnovljeno v novem mehiškem muzeju likovne umetnosti.
Diego Rivera ni pozabil na Charlesa Darwina
Mehiški kulturni inštitut je v Washingtonu postavil na ogled posebno razstavo, ki pripoveduje zgodbo o freski Diega Rivere v New Yorku. Mehiška razširjena verzija ni čista freska na zidu, ampak na podlagi in se jo kot sliko da sneti in pokazati še drugje. S tem pa je moč Američane ošvrkniti, če ne celo idejno izzvati ali osmešiti še danes.
Vladimir Iljič Lenin sredi New Yorka je bila najhujša umetniška in idejna provokacija
Kustosinja razstave Susana Pliego pravi, da je družina Rockefeller poznala levičarsko orientacijo in politiko Diega Rivere, ko je naročila delo.
V končni verziji je Diego Rivera dodal še vrsto drugih marksistov, med njimi Karla Marxa, Friedricha Engelsa, Bertrama D. Wolfa (z brki) in Leva Trockega
Med naslikanimi na sedanji freski je ameriški komunist, soustanovitelj Komunistične partije Amerike – CPA leta 1919 (istega leta kot Komunistična partija Jugoslavije) Bertram David Bert Wolfe, ki je postal bolj znan kot avtor biografij o Leninu, Stalinu, Trockem in samem Diegu Riveri (1963).
“Rockefellerji so skušali imeti dela najboljših umetnikov v tistem času,” pravi Pliego. “To so želeli zaradi umetniške in komercialne vrednosti njihovih del.”
Diego Rivera je konec leta 1931 imel v New Yorku v MoMA veliko retrospektivno razstavo z dobrimi kritiškimi odmevi in je bil danes bi rekli “vroč” sikar. Imel je že naročila za izdelavo fresk v San Franciscu in Detroitu.
Pliego pravi, da je Rivera dobil v podpis pogodbo na treh straneh, v kateri je bilo natančno določeno, kaj želi od njega naročnik.
El hombre controlador del universo, 1934, 4,85 x 11,45 m, uradna spletna fotografija osrednjega dela freske
Ob uničenju newyorške freske je bilo veliko komentarjev. “To je bila slaba odločitev za vse, ampak gre za politiko,” pravi sourednik Pablo Ortiz Monasterio. “Ko moraš zavzeti stališče ali položaj, ni drugega izhoda.”
Monasterio ugotavlja, da vsa zgodba ponazarja konflikt med bogato, močno družino, ki je najela Rivero, in umetnikovim močnim političnim stališčem.
Riverova skica še predno je začel delati fresko v New Yorku je bila precej drugačna, foto spletne strani
Pliego pravi, da so v prvotni skici za fresko, in sicer tisti, ki jo je Rivera imel za vsebinsko izhodišče svojega slikanja, bili vključeni trije moški, ki so se prijeli za roko na sredini: vojak, delavec in kmet. “Duhovna zveza vseh treh elementov, za katere je Rivera mislila, da kot posamezniki predszavljajo človeštvo, je bila sestavljena,” pravi.
Diego Rivera med slikanjem freske v New Yorku, foto Wikipedija
“Na žalost se je tisto, kar je naslikal, razlikovalo od skice,” je leta 2012 v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) dejal David Rockefeller, sin Johna D. Rockefellerja.
Seveda so še druge razlage, češ da je bil levičarski umetnik Diego Rivera pod vplivom tistih, ki so mu očitali, da se je bogatemu Rockefellerju prodal, pravi strokovnjakinja Rivera Linda Downs.
“V New Yorku so ga napadle levičarske organizacije in različne komunistične skupine, ki so ga izzivale zaradi slikanja za Rockefellerja,” pravi.
Potem je časopis World Telegram objavil naslov: “Rivera Paints Scenes of Communist Activity and John D. Jr. Foots the Bill.” Pliego pravi, da se je Rivera nato odločil, da freski doda portret komunističnega revolucionarja Vladimirja Iljiča Lenina.
“Poslal je svoje pomočnike, da bi našli kako Leninovo sliko, ker je dejal: “Če hočete komunizem, bom slikal komunizem,” pravi Pliego.
Freska v Rockefellerjevem Centru v New Yorku pred uničenjem, foto spletne strani
Poleg tega je, po besedah Davida Rockefellerja, Rivera, dodal sceno, za katero družina meni, da je neprijeten portret njegovega očeta.
“Leninova slika je bila na desni strani, na levi pa slika [mojega] očeta, ki pije martini z vlačugo in raznoraznimi drugimi stvarmi, ki so bile za družino očitno neprimerne, da bi bile v središču Rockefellerjevega centra,” je dejal.
“Imel je dve možnosti,” pravi Monasterio. “Lahko bi fresko izbrisal in rešil težavo, če pa je ne bi, bi to bil škandal; to bi bila propaganda. Tako je bil Rivera spet na razpotju.”
Diego Rivera ob skici za svojo fresko, foto Wikipedija
Rivera je prepričal svoje naročnike, da so mu dovolili slikati fresko neposredno na moker zid, ne pa na platno.To pa je pomenilo, da freske ni bilo mogoče več premakniti. Po burnih pismih, s katerimi so od Rivere zahteval, naj nadomesti Lenina, in po umetnikovi izjavi, da bo raje videl, da je delo uničeno, kot pohabljeno, je bil Rivera odpuščen in delo je bilo na koncu uničeno..
Pogledi na fresko z današnjega stališča so različni. Strokovnjakinja za Rivero Linda Downs pravi, da bi bila freska osupljiva, če bi preživela.
“Imel je vizijo pomena tehnologije v prihodnosti in upanje, da se bodo združili delavci in industrijalci ter gospodarstveniki, da bi človeštvo na splošno še naprej,” pravi Downs. “Bila je freska, ki je vzbujala upanje.”
Ob omenjeni razstavi freske iz muzeja v Ciudad de Mexico v Washingtonu se je pojavilo več bistvenih vprašanj.
Susana Pliego, foto Wikipedija
Susana Pliego, ki je bila avtorica te razstave, je ugotovila, da razstava ponazarja ključno vprašanje: Kdo je lastnik umetniškega dela?
“Na primer, kot je Diego zapisal v pismu,” pravi, “če nekdo kupi Sikstinsko kapelo, ali ima pooblastilo, da jo uniči? ”
Razstava “Človek na razpotju: Freska Diega Rivera v Rockefellerjevem centru” je rekonstruirala zgodbo freske s pomočjo reprodukcij dokumentov, pisem, fotografij in Riverovih skic. V Washingtonu je bila na ogled leta 2014.
Jasno je, da niso bili Američani nikoli demokratični, prav tako kot ne komunisti. Tako da bi jim še danes Lenin sredi New Yorka trkal na vest: kaj so, ko nekaj niso.
Marijan Zlobec