V Teotihuacánu med piramidama Sonca in Lune


Obisk slavnega mehiškega starodavnega kulturnega središča Teotihuacán s piramidama Sonca in Lune ter Avenijo smrti iz glavnega mesta Ciudad de Mexico niti malo ni težak, Enostavno se pri recepciji prijaviš, plačaš in lahko že naslednji dan zjutraj pride vodič pote. To je približno tako, kot če bi iz Ljubljane turisti odšli na Bled, v Postojnsko jamo ali Lipico in na Obalo ali še kam proti Štajerski.

Piramida Sonca, vse fotografije Marijan Zlobec

Industrijski turizem cveti, vprašanje pa je, ali je individualni gost z vsem zadovoljen. Vedno ga najprej peljejo tja, kjer ga ne zanima, to so razni nakupovalni centri s predragimi spominki, ki jih pol ure kasneje med piramidama lahko kupiš bistveno ceneje. In to se nekajkrat ponovi, seveda na škodo samih ogledov, za katere zmanjka časa, saj sta piramidi visoki in precej odmakjeni druga od druge, za ogled pa imaš na voljo manj kot dve uri. Jasno je, da je treba vsaj na piramido Sonca priti do vrha in se potem razgledovati na vse strani. In občudovati arhitekturne in urbanističe ideje ljudi, ki niso poznali niti pisave, kaj šele kakršno koli stroko.

Vzpon je impozanten

Teotihuacan je nekdanja prestolnica države v današnji osrednji Mehiki iz približno med 1. in 8. stoletjem n. št. Teotihuacan je imel kot kamnito mesto z razvitostjo gradnje piramid, lončarstva in religije velik kulturni vpliv na civilizacije v Mezoameriki.

Stopnice so zelo strme

Mesto in arheološko najdišče se nahaja v današnji občini San Juan Teotihuacán v državi México, približno 40 km severovzhodno od Ciudad de México. Najdišče obsega skupno površino 83 kvadratnih kilometrov in je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine leta 1987. Je med najbolj obiskanimi arheološkimi najdišči v Mehiki in želja vseh turistov, ki obiščejo Mehiko, teh pa je na letni ravni že enaintrideset milijonov in se Mehika po številu tujih turistov že uvršča med deset najbolj obiskanih držav na svetu, kot nam je zatrdil vodič.

Sestop je prav tako nevaren

Beseda Teotihuacán v azteškem jeziku pomeni »mesto bogov« in z njo so kasnejše indijanske skupnosti poimenovale ruševine mesta Teotihuacan. Izvorno ime mesta se ni ohranilo, določeno povezavo pa morda lahko najdemo pri Majih. V njihovi pisavi se na mesto Teotihuacan nanaša znak, ki se prebere kot puh in pomeni »trstičje«.

Eni gor, drugi dol

Teotihuacán vsekakor ni izvorno ime, ampak so ga tako poimenovali mesto Azteki.

Skoraj kot na Triglav

Zgodnja zgodovina Teotihuacana je precej skrivnostna in izvor njegovih ustanoviteljev negotov. Okoli 300 let pred našim štetjem so se ljudje iz srednjega in jugovzhodnega območja Mezoamerike začeli zbirati v večjih naseljih.

Ena razlaga je, da so piramido gradili po plasteh, kot eno na drugo

Teotihuacan je bilo največje urbano središče Mezoamerike pred Azteki, skoraj 1000 let pred njihovo dobo. Mesto je bilo že v ruševinah, ko so nastopili časi Aztekov. Vrsto let so arheologi menili, da so ga zgradili Tolteki.

Drobno rastlinje privablja majhne ptice

To prepričanje je temeljilo na besedilih iz kolonialnega obdobja, kot je Florentine Codex, ki pripisuje mesto Toltekom. Vendar pa v jeziku nahuatl beseda “Toltec” na splošno pomeni »mojster najvišje ravni« in se ne nanaša vedno na tolteško civilizacijo s središčem v Tuli (Tula de Allende). Tolteška civilizacija je cvetela stoletja po teotihuacanski.

Počitek je nujen

V poznem predklasičnem obdobju so v osrednji Mehiki nastala številna mestna središča. Najbolj pomemben je bil Cuicuilco na južni obali jezera Texcoco. Znanstveniki so razmišljali, da je izbruh vulkana Xitle morda povzročil množično izseljevanje iz centra doline in v dolino Teotihuacana. Ti naseljenci pa bi lahko ustanovili ali pospešili rast Teotihuacana.

Verjetno so se na Aveniji smrti lahko zbrali vsi prebivalci

Drugi znanstveniki imajo ljudstvo Totonac za ustanovitelje Teotihuacana. Obstajajo dokazi, da se je vsaj nekaj ljudi, ki so živeli v Teotihuacanu, priselilo z območij, na katera je vplivala teotihuacanska civilizacija, npr. Zapoteki, Mixteki in Maji. Prve stavbe Teotihuacana datirajo do 200 pred našim štetjem. Največja piramida, piramida Sonca, je bila končana leta 100 n. št.

Pogled na piramido Lune s piramide Sonca

Mesto je doseglo vrhunec okoli leta 450 n. št., ko je bilo središče močne kulture, katere vpliv se je razširil čez velik del mezoameriške regije. Na vrhuncu je mesto obsegalo več kot 30 km² in morda imelo 150.000 prebivalcev, nekatere ocene dosegajo tudi 250.000.

Del Avenije smrti

V različnih okrožjih mesta so živeli ljudje iz vse regije, ki se je razširila na jug skoraj do Gvatemale. Povsem odsotne v mestu so utrdbe in vojaške strukture.

Ogromno križišče za oni čas, a je bilo prebivalcev najmanj 150 tisoč

Narava političnih in kulturnih interakcij med Teotihuacanom in centri v regiji Majev je bila dolgotrajna in velik prostor za razpravo. Teotihuacanska ideologija in motivi so vztrajali pri Majih do pozne klasike, še dolgo po tem, ko se je Teotihuacan sam zmanjšal. Vendar pa strokovnjaki razpravljajo o obsegu in stopnji teotihuacanskega vpliva.

Med plezanjem in počivanjem

Nekateri verjamejo, da je imel neposredno in militaristično prevlado; drugi, da je bilo sprejetje “tujih” lastnosti del selektivne, zavestne in dvosmerne kulturne difuzije. Nova odkritja kažejo, da Teotihuacan ni bil v svojih interakcijah z drugimi centri iz kasnejših imperijev, preveč drugačen, kot sta bila tolteški in azteški. Zato menijo, da je teotihuacanski vpliv pri predklasičnih in klasičnih Majih, najverjetneje osvojil več majevskih centrov in regij, vključno Tikal in regijo Peten, in vplival na majevsko kulturo.

Na vrhu piramide Sonca

Arhitekturni slogi v Teotihuacanu so široko razpršeni v več oddaljenih mezoameriških območjih, ki jih nekateri raziskovalci razumejo kot dokaz za daljnosežne vplive Teotihuacana in njegov politično ali militaristično prevladujoč položaj.

Vrh obkroža pot

Slog zlasti povezan s Teotihuacanom je znan kot talud-tablero, v katerem navznoter-nagnjene zunanje strani strukture (talud) prekrivajo pravokotno ploščo (tablero). Variante generičnega sloga najdemo v številnih majevskih regijah, vključno Tikal, Kaminaljuyu, Copan, Becan in Oxkintok, še posebej pa v kotlini Petén in centralnem višavju Gvatemale. Slog talud-tablero najbolj zgodaj nastopa v Teotihuacanu v zgodnjem klasičnem obdobju; zdi se, da je nastal v regiji Tlaxcala-Puebla med predklasičnim obdobjem.

Sprehod okrog vrha piramide Sonca

Analize sledenja razvoju v lokalnih različicah sloga talud-tablero kažejo, da se je slog razširjal preko Mezoamerike na splošno od konca obdobja predklasike in ne izrecno ali samo prek vpliva Teotihuacana. Ni jasno, kako in od kod se je slog razširil v regiji Majev.

Zunanja plast se zdi pokrpana na sodoben način

Mesto je bilo središče obrti, kjer je živelo veliko lončarjev, draguljarjev in drugih obrtnikov. Teotihuacan je bil znan po izdelavi izdelkov iz obsidiana. Napisi iz majevskih mest kažejo, da je teotihuacansko ljudstvo potovalo in morda osvojilo oddaljene lokalne vladarje vse do Hondurasa. Majevski napisi navajajo posameznika, ki ga znanstveniki imenujejo Atlatl Cauac (sova, ki meče atlatl ali kopje), očitno vladar Teotihuacana, ki je vladal več kot 60 let in je nameščal svoje sorodnike kot vladarje Tikala in Uaxactuna v Gvatemali.

Drevje je zraslo kasneje

Znanstveniki svoje razlage o kulturi Teotihuacana črpajo iz arheoloških ostankov, fresk, ki krasijo mesto in hieroglifskih napisov, ki so jih zapustili Maji in opisujejo svoja srečanja s teotihuacanskimi osvajalci. Oblikovanje fresk, morda desettisoče fresk, je doseglo višek med letoma 450 in 650. Spretnost slikarjev Mezoamerike bi lahko primerjali s slikarji v renesančnih Firencah v Italiji.

Strukture sten so prvilne

Znanstveniki so menili, da so v 7. ali 8. stoletju napadalci napadli mesto, ga opustošili in požgali. Novejši podatki kažejo, da je požig omejenega števila objektov in stanovanj, povezanih predvsem z vladajočim razredom. Nekateri menijo, da je bil požig posledica notranjega upora. Pravijo, da je teorija o invaziji napačna, ker je bilo v začetku arheološko delo osredotočeno izključno na palače in templje, kraje, ki so jih uporabljali višji sloji. Ker so vsa ta mesta pokazala posledice gorenja, so arheologi povzeli, da je bilo celotno mesto požgano. Zdaj je znano, da je bilo uničenje osredotočeno na večje civilne strukture vzdolž Avenije smrti. Nekateri kipi se zdi, da so bili uničeni namerno, njihovi fragmenti pa razmetani.

Sombreri so impozantni, a preveliki

Dokazi za upad prebivalstva, ki se je začel okoli 6. stoletja, dajejo nekaj podpore hipotezi o notranjih nemirih. Padec Teotihuacana je bil povezan z dolgotrajno sušo in podnebnimi spremembami v letih 535 in 536. To teorijo ekološkega upada podpirajo arheološki ostanki, ki kažejo na povečanje odstotka mladoletnih skeletov z znaki podhranjenosti v 6. stoletju. Ta ugotovitev ni v nasprotju s prej navedenimi teorijami, da se je lahko povečalo bojevanje in notranji nemiri tudi zaradi učinka suše in lakote.

Spominki

Drugi bližnji centri, kot so Cholula, Xochicalco in Cacaxtla so zbrali skupno moč za končni padec Teotihuacana. Umetnost in arhitektura teh mest sta posnemala teotihuacansko, so pa tudi dokazi za eklektično mešanico motivov in ikonografije iz drugih delov Mezoamerike, predvsem z območja Majev.

Hkrati je na prizorišču tisoč in več ljudi

Nenadno uničenje Teotihuacana ni neobičajno za mezoameriške mestne državice v klasičnem in poklasičnem obdobju. Mnoge majevske države so v naslednjih stoletjih utrpele podobno usodo, ki je pogosto označena kot »klasični propad Majev«. V bližini, v dolini Morelos, je bil Xochicalco opustošen in požgan leta 900, Tula pa je doživela podobno usodo okoli leta 1150.

S piramide Lune se je videla vsa Avenij smrti

Teotihuacanska družba je že bila razslojena na bojevniški in svečeniški razred ter na trgovce in obrtnike. V mestu sta bila razvita lončarska obrt in obdelovanje obsidiana, v okolici mesta pa so se ukvarjali tudi z rudarstvom. Prebivalci Teotihuacana še niso poznali pisave.

Tu so bila verjetno domovanja

Osrednja skoraj 5 km dolga avenija v mestu se danes imenuje Avenija smrti, ob njej pa se nahajata dve orjaški kamniti piramidi. Piramida Sonca je s svojimi 210 metri dolgimi stranicami in 65 metri višine ena največjih piramid na svetu.

Zgodovine brez sodobnih refleksij ni

V mestu sta se nahajali še dve večji piramidi (Mesečeva  ali Lunina piramida in piramida Pernate kače). Piramida Sonca in Lune sta bili v resnici posvečeni vodnim božanstvom, Azteki pa so jih zmotno povezali s soncem in luno. Bivalne zgradbe so bile preprostejše in niso imele oken. Mestna trasa je ortogonalna in posnema nekoliko različni orientaciji Sončeve piramide in kompleksa Ciudadele s piramido Pernate kače. Obe usmeritvi imata astronomske osnove, povezane s Sončevimi vzhajališči na določene datume.

Spominki so dražji, a so od tu

Teotihuacán je morda rojstni kraj dveh ključnih božanstev predkrščanske Srednje Amerike. Najbolj čaščeno božanstvo v mestu je bilo »Božanstvo groma« (kasnejši azteški Tlaloc), ki so mu ob praznovanju vrnitve pomladi darovali tudi človeške žrtve. Zelo pomembno je bilo tudi božanstvo »Pernata kača«, ki so ga kasnejše srednjeameriške civilizacije imenovale Quetzalcóatl.

Če ne bi bilo slik, ne bi bilo resnice ?

Znanstvenika Miller in Taube sta sestavila listo osmih pomembnejših božanstev, ki so jih častili prebivalci Teotihuacána: Gromovnik- »Tlaloc«; Velika boginja; Pernata kača- »Quetzalcoatl«; Staro božanstvo; Kača vojskovanja; Zamreženi jaguar; Božanstvo Pulque; Debelo božanstvo.

Na vrh piramide Lune ni možno priti

Mesto je imelo četrti, poseljene s tujci, med njimi pa so bili pogosti prebivalci kultur Veracruz in Monte Albán. Kulturni slog Teotihuacána je bilo moč čutiti ob Mehiškem zalivu in vse do Gvatemale. Močno je vplival tudi na Tolteke in Azteke in po njegovem načrtu je nastal tudi načrt tolteške prestolnice Tollan.

Vsi imajo najraje vrh piramide Sonca

Znanje o velikanskih ruševinah Teotihuacana ni bilo nikoli povsem izgubljeno. Po padcu mesta so na tem kraju živeli različni skvoterji. V azteških časih je bilo mesto romarski kraj, povezan z mitom Tollana, kraj, kjer je bilo ustvarjeno Sonce.

Dialog piramid je enkraten

V poznem 17. stoletju je Carlos de Sigüenza y Góngora (1645-1700) že nekaj izkopaval okoli piramide Sonca. Manjša arheološka izkopavanja so potekala v 19. stoletju. Leta 1905 je arheolog Leopoldo Batres pokazal velik projekt izkopavanj in restavriranja. Piramida Sonca je bila obnovljena v počastitev stoletnice mehiške vojne za neodvisnost leta 1910.

Piramidi sta morda v pravilnem kotu

Nadaljnja izkopavanja na Ciudadeli so bila izvedene v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Delo je nadzoroval Manuel Gamio. Drugi deli lokacije so bili izkopani leta 1940 in 1950. Prvič je celotni projekt obnove in izkopavanja izvedla INAH v letih med 1960 in 1965 pod nadzorom Jorgeja Acoste. Ta podvig je imel za cilj očistiti Avenijo mrtvih, utrditi strukture obrnjene proti njej in izkopavati palačo Quetzalpapalotla.

Sprehod po Aveniji smrti spominja na letališko pisto

Med namestitvijo razstave »zvok in svetloba« leta 1971 so delavci odkrili vhod v predor in jamski sitem pod piramido Sonca. Čeprav so znanstveniki dolgo mislili, da je to naravna jama, so novejši pregledi ugotovili, da je predor povsem človeški izdelek. Notranjost piramide Sonca ni bila nikoli v celoti izkopana.

Za ogled vsega ni časa

Med letoma 1980 in 1982 je potekal še en velik program izkopavanj in restavriranja na piramidi Pernate kače in kompleksu Avenije smrti ali mrtvih. V zadnjem času je serija izkopavanj na piramidi Lune zelo razširila dokaze o kulturnih praksah v omenjenem zgodovinskem času.

Vhod v sto metrov dolg predor v središče piramide Sonca

V letu 2005 je bil, po obsežnih padavinah, odkrit vhod v sto metrov dolg predor pod piramido. Odkrili so tudi več stranskih komor. Predor in komore so raziskovali v letu 2013 z robotom na daljinsko upravljanje z imenom Tlaloc II-TC, katerega delo nadzoruje arheolog Sergio Gómez Chávez, direktor Tlalocanu projekta.

S piramide Lune

V eni od stranskih komor je robot odkril nenavadna rumena področja Teotihuacana, narejena v jedru iz gline, pokrite z jarozitovo tvorbo zaradi oksidacije pirita.

Od koder pogledaš je vtis veličasten

Kroglice so bile verjetno nekoč kovinske in bi sijale z močnim sijajem. George Cowgill iz arizonske dežavne univerze je dejal: »To so res edinstvene, ampak nimam pojma, kaj pomenijo.« Druge najdbe v podzemnem delu piramide so bile maske prekrite s kristali, kot kremen in žad skupaj z lončenino iz okoli leta 100. Ekipa v prodoru še raziskujejo, saj jih spodbujajo obetavni rezultati.

Skrivnostni spomenik menda vodam na Plaza de la Luna

V novembru leta 2014 so odkrili »velike količine« živega srebra v komori 60 metrov pod 1800 let staro piramido, znano kot Tempelj Pernate kače, tretje največje piramide v Teotihuacanu, skupaj z žadastimi kipi, ostanki jaguarja, škatlo napolnjeno z vklesanimi školjkami in gumijaste žogice.

Kakšno je bilo gradbeno vezivo nekoč ?

Široko osrednjo mestno avenijo, ki se imenuje Avenija smrti (prevod imena v jeziku nahuatl Miccoatli), obdaja impresivna slavnostna arhitektura, vključno z veličastno piramido Sonca (tretja največja na svetu za Veliko piramido Choluli in Veliko piramido v Gizi).

Smisel za tlak je bil prav tako velik kot za gradnjo piramid

Ob Aveniji smrti je veliko manjših talud-tablero platform. Azteki so verjeli, da so to grobnice, od tod ime avenije. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da so bile to obredne platforme, ki so imele na vrhu templje.

Prevzamejo te veličastni občutki

V urbanizmu in arhitekturi Teotihuacana odsevajo kozmološka pojmovanja. V urbani trasi sta dve rahlo različni usmeritvi, ki sta posledica kombinacije astronomskih in topografskih kriterijev.

Pet kilometrov je že ulica velikega mesta

Osrednji del mesta, vključno z Avenijo smrti, posnema orientacijo Sončeve piramide, medtem ko južni del ponazarja orientacijo Ciudadele.

Kja vse je nam neznanega v zgodovini ?

Obe stavbi sta registrirali Sončeve vzhode in zahode na določene datume in tako omogočali uporabo opazovalnega koledarja, ki je olajševal ustrezno načrtovanje poljedelskih opravil in povezanih obredov.

V notranjosti ni bilo verjetno nič

Obe usmeritvi pripadata dvema izmed več skupin orientacij, ki so zelo razširjene v Mezoameriki in jih je mogoče razložiti le z uporabo astronomskih referenc na obzorju.

Malo je možnosti, da ne bi kaj kupil

Poleg tega je Sončeva piramida proti severu usmerjena proti hribu Cerro Gordo, kar pomeni, da je bilo mesto za njeno gradnjo skrbno izbrano na osnovi tako astronomskih kot topografskih kriterijev. Umetna jama pod piramido pa je dodaten pokazatelj pomena tega kraja. (Povzeto po Wikipediji)

Veličastno stopnišče prevzame

Danes je Teotihuacan ena najbolj znanih arheoloških znamenitosti v Mehiki.

Pot v vesolje ?

Obisk je z eno besedo atraktiven, vzbuja občutke veličastja in celo vznesenosti ter občudovanja velikopoteznosti ljudi in ljudstev, ki so imeli veliko višje vizije in si postavljali zahteve, kot bi jih ne pričakovali v dobi brez tehničnih pogojev za tako ambiciozne gradbene podvige.

Bolj kot gledaš, bolj strmiš

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja