Založba Beletrina in Slovenska matica sta osemdesetletnico pisatelja Marjana Tomšiča počastili s ponatisom njegovega romana Šavrinke in srečanjem s književnikom. Prvo srečanje je bilo danes v Slovenski matici v Ljubljani. Z Marjanom Tomšičem so se pogovarjali in ga predstavljali prof. dr. Vesna Mikolič, Mitja Čander in Alferija Bržan. Kulturni program je v narodni noši in v dialektu prispevala etnologinja dr. Rožana Koštial.
Marjan Tomšič, foto Marijan Zlobec
Drugi jubilejni večer bo v četrtek, 23. maja, ob 19. uri v Knjigarni Libris v Kopru. Z Marjanom Tomšičem se bodo pogovarjali prof. dr. Vesna Mikolič, Mitja Čander in Alferija Bržan.
Etnologinja dr. Rožana Koštial, foto Marijan Zlobec
Kulturni program bodo oblikovali dr. Rožana Koštial ter Alena in Marino Kranjac iz skupine Vruja.
»Šavrinke so se začele živahno klicati in so klepetale po tri, štiri v gručici. Nekatere so prigrizovale v Trstu kupljeni kruh, tu in tam si je kakšna privoščila tudi ocvrto ribo. Toda ne dosti, kajti ribe so bile namenjene otrokom in možem,« beremo o življenju izjemnih žensk, s katerimi avtor obuja zamolčane istrske kulture in oživlja istrsko zgodovino in jezik. Šavrinke so bile dekleta in ženske iz slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja pa do druge svetovne vojne zaradi revščine in hude gospodarske krize hodile v Trst prodajat kmečke izdelke, njihov glavni vir zaslužka pa je bil prodaja jajc. Tokratna izdaja romana bo obogatena z uvodom, v katerem avtor opiše zgodbo nastanka romana, zgodbo Marije France, ki je bila hkrati navdih in na neki način tudi soavtorica zgodbe o Šavrinkah. (Iz predstavitve romana)
Kako se v tričetrt ure skuha prava istrska polenta
Marjan Tomšič je eno osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij. V njegovem opusu sta zaznavna dva temeljna tokova. V odmevnejšem se ukvarja z Istro, njenim bogatim izročilom in sodobno izkušnjo. V drugem pa se fantastično-satirični prijemi, ki po eni strani segajo v najgloblje predele človekove duše, prepletajo z ostrim analiziranjem družbene realnosti.
Alferija Bržan in Marjan Tomšič
Rodil se je 7. avgusta leta 1939 v Račah pri Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Račah in v Slivnici, gimnazijo pa v Mariboru. Študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot slavist je poučeval na Grahovem pri Cerknici, nato je vrsto let delal kot učitelj in mentor na dveh istrskih šolah, OŠ Marezige in OŠ Gračišče, kjer je s svojimi učenci zapisoval istrske »povedke«. Pod njegovim mentorstvom sta izhajala dva šolska lista: Varda in Bekači. Nekaj časa je bil zaposlen tudi kot novinar na Radiu Koper, pri Primorskih novicah in pri Delu. Od leta 1986 je samostojni kulturni delavec. Živi in ustvarja v Istri.
Marjan Tomšič in Manca Košir se poznata še z Dela na začetku sedemdesetih let
Tomšičeva literarna zvrst je proza. Med njegovimi deli najdemo magični realizem , znanstveno in psihofantastiko, satire, humoreske, komedije, groteske, erotične in ljubezenske zgodbe, modrostne oziroma filozofske zgodbe, socialno-politično prozo, svet otroške domišljije. V najznamenitejših proznih delih prevladuje istrska tematika. Najpogostejše teme njegovega znanstvenofantastičnega pisanja so katastrofe, ki grozijo naši civilizaciji, stiki vesoljskih bitij z Zemljani in nove oblike vesoljskega komuniciranja.
Marjan Tomšič je dobival same pohvale in čestitke, da je bil kar malo zbegan
Tomšičeva proza izhaja iz duhovnega in socialnega okolja Šavrinskih Brd, z vplivom istrske zgodovine, jezika in trdoživosti njenih ljudi. Druga dva vira sta njegov posluh za človekovo notranjost, dialog in ustvarjalna domišljija. S svojim čutom za pravljično in fantazijsko resničnost dokazuje medsebojno povezanost vsega živega.
Slišali smo oznako, da je Marjan Tomšič velik in pomemben pisatelj
Tomšičeva prva knjiga so satire in sanjske pripovedi Krog v krogu (1968). Po nekajletnem pisateljskem molku se je (1976–1984) posvetil pisanju scenarijev za risane filme Konija Steinbacherja. Po njegovih scenarijih je bilo posnetih osemnajst kratkih risank z družbenokritično tematiko (Viba film).
Marjan Tomšič in Tanja Tuma
Najprej je pisal za odrasle, kasneje pa se je odločil pisati tudi za otroke in mladino. Tomšičevo prvo mladinsko delo Super fračeso zanimiv prikaz otroštva in samosvoje podoba surovega obdobja v nedavni preteklosti. Pisatelj skozi otroške oči govori o otroških igrah, prijateljevanju z vrstniki, otroških raziskovanjih, spopadu s šolo, občutku strahu, osamljenosti, drugačnosti, zatekanju v domišljijo, otroškem nasilju, nasilju odraslih, vojnih grozotah, lakoti, navezanosti na starše, otroških ljubezenskih igricah, bratovskih sporih, sli po maščevalnosti, najrazličnejših stiskah, žilavosti in trmoglavosti in o svojevrstni sreči.
Prof. dr. Vesna Mikolič, Mitja Čander in Alferija Bržan
Doslej je objavil enajst romanov, osem zbirk novel in črtic ter osem mladinskih del. Predvajano je bilo devetnajst radijskih iger, humoresk in satir. Napisal je dvanajst dramskih tekstov.
Vedro razpoloženje ob jubileju Marjana Tomšiča v dvorani Slovenske matice
Marjan Tomšič je za svoje delo prejel več nagrad. S svojim delom pa je prispeval tudi k literarnemu razvoju Slovenske Istre. Med drugim je deloval kot mentor istrskemu pesniku in pisatelju Edelmanu Jurinčiču. (Po Wikipediji)
Čestitke in darilca
Marjan Tomšič se je med drugim spomnil pesnika in duhovnika Alojzija Kocjančiča, s katerim se je veliko pogovarjal in prijateljeval, posebej ko je napisal Šavrinke in mu je ponudil v branje še v rokopisu, potem pa čakal, kaj bo dejal. Če bo rekel ne, jih ne bo objavil, če ja pa bo. Ni in ni nilo odgovora. Potem sta se srečala in spet ni bilo Kocjančičevega mnenja, dokler se nista poslovila in mu je preprosto dejal:”Ono ste pa dobro napisal!”
Slovenska matica je vedno bolj aktivna
V tretjem natisu Šavrink doslej (1986, 1991, 2019) je bogato spremno besedo napisala dr. Vesna Mikolič. Med drugim je izrazila prepričanje, da je že napočil čas, da se Slovenska Istra pokaže z vso svojo samozavetjo, z narečno literaturo; poezijo, prozo, dramatiko (Alojzij Kocjančič, Edelman Jurinčič, Rafael Vidali, Marija Franca, Marjan Tomšič), glasbo (Istranova), likovno umetnostjo (Jože Pohlen). Opazila je veliko in pozitivno spremembo v odnosu do tega delčka slovenske zemlje in ljudi. Občutenje regionalne istrske identitete je od osemdesetih let dalje doživljalo velike spremembe.
Dr. Vesna Mikolič
Avtorica razloži pojem Šavrinke. To so bile ženske, ki so med obema vojnama iz slovenskega dela Istre hodile v osrednjo, hrvaško Istro kupovat jajca, jih nato z oslom ali peš s plenjerji na glavi tovorile do Trsta, kjer so jih prodajale in za ta denar nakupile manjkajoče potrebščine za dom in za svoje stranke v osrednji Istri. Z imenom Šavrinke so jih poimenovali, ker so prihajale iz Šavrinije. To je poimenovanje za gričevnati, ruralni del Slovenske Istre med Rižano in Dragonjo.
Alferija Bržan
Lektorica Alferija Bržan je prispevala pripombe k jezikovnim posebnostim romana Šavrinke.
Dodan je kar obsežen slovar narečnih besed v dialogih iz slovenskega dela Istre.
Marjan Tomšič
Marjan Tomšič je poleg tega dodal še svojo spremno besedo Kako je nastajal roman Šavrinke in vse orisal v bolj doživetem kontekstu, še posebej z nastajajočo pisateljico Marijo, brez katere Tomšičevih Šavrink ne bi bilo. S Tomšičevo spodbudo pa je začela pisati še sama in je izdala kar tri knjige Šavrinskih zgodb pod avtorstvom Marije Franca.
Na pobudo pisatelja Marjana Tomšiča je bila leta 1993 ustanovljena Kocjančičeva nagrada, ki jo podeljujejo občine Piran, Izola in Koper za posebne dosežki pri oblikovanju kulturne podobe Slovenske Istre.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjan_Tom%C5%A1i%C4%8D
Marijan Zlobec