Otmar Črnilogar dobil planinsko pot in nov zbornik


Ponatis razširjenega zbornika o Otmarju Črnilogaju, profesorju grščine in latinščine, prevajalcu, duhovniku ali človeku mnogih talentov, kot ga predstavljajo, je posvečen spominu ob dvajsetletnici smrti. Zbornik je izdala Celjska Mohorjeva družba, danes pa so ga predstavili v svoji knjigarni v Ljubljani.

Otmar 862otmar.jpg

Otmar Črnilogar (1931 – 1999)

Že včeraj je bilo srečanje v Škofijski gimnaziji v Vipavi, saj je bil Črnilogar tam profesor, poleg tega pa so po njem poimenovali Planinsko pot Otmarja Črnilogarja. Kot poroča Planinska zveza Slovenije je nova, Otmarjeva pot na Gradiško Turo, posvečena profesorju, prevajalcu, duhovniku in predsedniku Planinskega društva Vipava Otmarju Črnilogarju (1931-1999). Prav on je bil pobudnik in ključni mož za postavitev obstoječe Furlanove poti. Planinsko društvo Vipava je prav tako včeraj v športno-rekreacijskem centru Kamp Tura pripravilo slovesno odprtje nove zelo zahtevne planinske poti v stenah Gradiške Ture. Povejmo najprej nekaj o novi planinski poti.

slika11_izdelavapoti_mfabčič.jpg

Izdelava Planinske poti Otmarja Črnilogarja, foto Lokalne Ajdovščina/Marko Fabčič

»Petdeseta obletnica Furlanove poti se nam je zdela primeren mejnik, da se poklonimo Otmarju in vsemu, kar je storil za planinstvo na Vipavskem. Že takrat je imel namreč v načrtu več možnih poti na Turo. Z novo potjo povezujemo Furlanovo in novo Otmarjevo pot in tako uresničujemo eno izmed njegovih prvotnih idej,« pojasnjuje predsednik PD Vipava Pavel Makovec. Črnilogar je ena ključnih osebnosti v zgodovini vipavskega planinstva, saj je s svojo zagnanostjo poskrbel za pravi preporod društva, s svojimi številnimi talenti pa je zaznamoval tudi številna druga področja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Po njem je med drugim poimenovana planinsko-romarska pot od Podrage do Štjaka, prvi organiziran pohod po njej je potekal leta 2005

Vipava_001.jpg

Otmar Črnilogar je bil planinec

Otmarjeva pot je skladno z zakonom o planinskih poteh v katastru planinskih poti PZS kategorizirana kot zelo zahtevna planinska pot. Zato se je treba na Otmarjevo pot odpraviti z ustreznimi izkušnjami in ustrezno opremo. Za manj izkušene je priporočljivo, da se na pot podajo v spremstvu usposobljenega vodnika. Dolžina same Otmarjeve poti znaša približno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom pa 240 metrov. Vanjo so namestili okrog 420 metrov jeklenice (vključno s 70 metri jeklene vrvi za dostope), 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pragove in 70 kilogramov rebrastega železa za utrjevanje poti. Otmarjevo pot je sicer tehnično gledano mogoče razdeliti v štiri odseke. Prvi odsek zaznamuje izpostavljeno plezanje v navpični rahlo previsni steni, ki ji sledi še plezanje v plošči. V drugem odseku sledi prehod s plošče in okoli ovinka v naslednjo ploščo, tretji odsek poteka večinoma po naravnih razčlembah in ima zato bistveno manj tehničnih pomagal. Zadnji, četrti odsek poti pa po navpičnih ploščah pripelje mimo obeležja s citatom Otmarja Črnilogarja do stika z obstoječo potjo.

Slika13_OdprtjeFurlanove_arhivPD.jpg

Otmar Črnilogar na odprtju Furlanove poti

Planinci lahko zdaj z vzponom na Gradiško Turo opravijo resen preizkus svoje pripravljenosti pred obiskom zelo zahtevnih planinskih poti v slovenskem visokogorju. Če svoj vzpon zastavijo tako, da se najprej odpravijo na Furlanovo pot, nato pa še na Otmarjevo pot, dobijo s tem skoraj 400 višinskih metrov dolg zelo zahteven planinski vzpon, kar je primerljivo zahtevnejšim odsekom planinskih poti v slovenskem visokogorju. Za ta vzpon se od izhodišča odpravijo po običajni planinski poti najprej Furlanove poti. Ta jim postreže s 140 višinskih metrov dolgo zelo zahtevno planinsko potjo. Nato se lahko po lahki planinski poti spustijo le 50 višinskih metrov nižje do izhodišča Otmarjeve poti, kjer jih nato čaka še 240 višinskih metrov zelo zahtevne planinske poti v smeri proti vrhu Ture. Z zaključka Otmarjeve poti do vrha Gradiške Ture pa nato spet po običajni planinski poti premagajo še sklepnih 50 višinskih metrov. Celoten vzpon od izhodišča pri Kampu Tura na Gradišču pri Vipavi do vrha Ture po tej varianti traja okrog 2 uri in 15 minut. (Iz Lokalne Ajdovščina)

Bizjak 3 IMG_6528.jpg

Dr. Jurij Bizjak, foto Marijan Zlobec

Otmar Črnilogar (1931–1999) je bil človek velikih zamahov, ki je zajemal iz studencev življenja in puščal sledi. Šolanje in intelektualno izpopolnjevanje ga je izostrilo v pronicljivega misleca in ognjevitega razpravljavca. Njegovo delo in njegov življenjski zgled sta se dotaknila mnogih ljudi, ki so svoja razmišljanja leta 2013 strnili v zbornik, ki sedaj v dopolnjeni, razširjeni in prenovljeni izdaji ponovno prihaja med slovenske bralce.

Bizjak 2 IMG_6537.jpg

Koprski škof dr. Jurij Bizjak je bil Črnilogarjev dijak v Vipavi

Otmar Črnilogar je bil župnik v Podragi pri Vipavi, kot profesor grškega in latinskega jezika je poučeval na gimnaziji v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani, vzgojno in izobraževalno delo pa je dopolnjeval z vrsto drugih dejavnosti. Prevedel je več svetopisemskih knjig, izdal nekaj samostojnih del, pri Mohorjevi družbi pa kot tajnik sodeloval od leta 1971 do 1974. Po naravi odprt in gostoljuben je ljubil družabno življenje. Primerilo se je, da je kdo izrabil širino njegovega iskrivega vedenja in ga v srce prizadel. V svojem duhovniškem življenju je doživel blesteče trenutke, ko je mogel usmeriti svoj pogled v nebo in mrmrati: »Hvala Bogu!« Bili pa so tudi trenutki osamljenosti in ponižanja, nerazumevanja, človeške slabotnosti in ranljivosti, ko se je s kamrico ranjenega srca zatekel v pogovor z Odrešenikom pred tabernakelj. (Iz biografije Mohorjeve družbe)

Otmar_naslovnica.jpg

Naslovnica zbornika

Kal za zbornik o Otmarju Črnilogarju je pognala leta 2006, ob odkritju spomenika, posvečenega nekdanjemu podraškemu župniku. Na slovesnosti leta 2007, ko bi Črnilogar praznoval zlato mašo in štiridesetletnico prihoda v Podrago, se je zbralo okrog 600 Otmarjevih sorodnikov, sodelavcev, vaščanov, znancev, občudovalcev in prijateljev iz mnogih slovenskih in zamejskih krajev, in ob številnih srečanjih je postalo jasno, da bi bila osebnost prof. Črnilogarja vredna podrobnejše obravnave in njegovo delo solidne predstavitve javnosti. Ob praznovanju Črnilogarjeve 80-letnice leta 2011 je nastal uredniški odbor, plod njegovega dela pa je bil zbornik s 60 prispevki 47 avtorjev, ki je izšel leta 2013. Spomin na velikega filologa in teologa pa ostaja živ. Sedaj v ponatisnjeni ter dopolnjeni izdaji 72 zapisov 60 avtorjev o življenju in delu Otmarja Črnilogarja z obširno bibliografijo ponovno ponujajo slovenskemu bralstvu.

Avtorji zbornika Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov

Irena Batis Janovsky, dr. Jurij Bizjak, Miran Božič, Nadja Bratina Berčan, Lucijan Bratuš, Andrej Capuder, Vojko Čeligoj, Franc Černigoj, Franci Donko, Ana Ferjančič, Ana Florjančič, Alojzij Pavel Florjančič, Aleksander Frelih – Saša, dr. Kajetan Gantar, Peter Hawlina, Avgust Ipavec, Dana Ivančič, Pavle Jakopič, Gorazd Kocijančič, Goran Kodelja, Nada Kostanjevic, Mirko Kovač, Franc Kralj, Primož Krečič, Jožef Kurinčič, Božidar Metelko, Miroslav Mozetič, Albina Nastran, Jurij Paljk, Tomaž Pavšič, Metod Pirih, Franc Pivk, Jožica Pizzoni, Gregor Pobežin, Renato Podbersič, Božidar Premrl, Ivan Princes, Alojz Rebula, Magda Rodman, Marjan Rodman, Jurij Rosa, dr. Marijan Smolik, Jože Strgar, dr. Anton Štrukelj, Sely de Brea Šubic, Gregor Tozon, Bogomir Trošt, Ivo Trošt, dr. Ivan Turk, Ivanka Uršič, dr. s. Terezija Večko, Bogdan Vidmar, dr. Ludvik Vidmar, Gabrijel Vidrih, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Srečko Vidrih, Janez Zupet.

Florjančič IMG_6550.jpg

Alojzij Pavel Florjančič, foto Marijan Zlobec

Na današnji predstavitvi je bil koprski škof dr. Jurj Bizjak. Iz njegovih misli in osebnih izkušenj je nedvomno odsevalo veliko spoštovanje in občudovanje do profesorja, ki je bil ves čas, kot človek in profesor, jasnih misli, ogromnega znanja (med drugim je prevajal Sveto pismo), kot učitelj strog in zahteven, a je na vsa vprašanja znal odgovarjati na kratko. Bizjak je dejal, da je bil Otmar Črnilogar velikan in da ga je takoj “zavohal”. O njegovi profesorski specifiki je dejal, da je Otmar o nekom, o katerem je govoril ali predaval, pojasnil, da uči tako, manjka pa to in to. Bizjak pa je opozoril še na neko karakterno značilnost: “sebe je prevrtal križem kražem,” s čimer je želel povedati, da je nenehno iskal svoje bistvo in resnico. Črnilogar se je med drugim ukvarjal tudi s kmetijstvom.

Florjančič IMG_6548.jpg

Ana Florjančič

O Otmarju Črnilogarju sta na predstavitvi spregovorila še soavtorja zbornika Ana Florjančič in Alojzij Pavel Florjančič. Slednji je kot naravoslovec presenetil z vprašanjem, ki je zaposlovalo tudi Otmarja Črnilogarja, namreč ali je neandertalec imel dušo. Odgovor je bil, da ja, ker je neandertalec že (umetniško, risarsko) ustvarjal in sočloveka pokopaval.

Rezar 1IMG_6482.jpg

Cvetke Rezar

Slišali smo še besede urednice Cvetke Rezar, da se z zbornikom Celjska Mohorjeva družba Črnilogarju opravičuje za storjene krivice, ko je bil med letoma 1971 in 1974 tajnik Mohorjeve družbe in je bil njen predsednik pesnik Rado Bordon.

(O Bordonovi dejanski funkciji še ni bilo dovolj ali pa sploh ne pojasnjeno, kako da je na ta položaj sploh lahko prišel. Domneve so, da ga je tja poslala Udba).

apostol.jpg

Naslovnica

Danes so predstavili še prevod romana Apostol. V tem velikem zgodovinskem romanu spoznavamo apostola Pavla z nove plati: kot moža z vsemi njegovimi čustvi, v njegovi vztrajnosti in iznajdljivosti, v njegovem obupu, v njegovi neupogljivosti, širokosrčnosti in v njegovi sposobnosti biti prijatelj.

Hermann-Josef Zoche, ki je raziskoval in roman ustvarjal štirinajst let, približa bralcu presenetljivo osebnost tega apostola in misijonarja. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo nam pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji pa nam podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. (Iz tiskovnega sporočila)

Strašek IMG_6489.jpg

Majda Strašek Januš

»Knjig o apostolu Pavlu res ne manjka, malo pa je takšnih, ki bi jih lahko prebral na dušek. Ta je takšna. Avtor romana ni le strokovnjak v teologiji in biblicistiki, ampak tudi izredno zanimiv pripovedovalec in motivator, ki nevede vodi bralca do ključnih vprašanj Pavlove teologije in mu pomaga razumeti njene izzive. Več let je posvetil raziskovanju bibličnih in zgodovinskih virov, na podlagi katerih je prepričljivo opisal okoliščine in ozadja Pavlove življenjske zgodbe in moč njegove besede, ki je pretresla antični svet in navdihuje tudi sodobnega človeka.« (Dr. Maksimilijan Matjaž

Zbornik IMG_6486.jpg

Predstavitev knjige Apostol

Pater ddr. Hermann-Josef Zoche (1958) je študiral filozofijo in teologijo, doktoriral iz katoliške teologije, nato je študiral ekonomske in socialne vede ter doktoriral iz filozofije. Vstopil je v red Bratov skupnega življenja (Brüdern von gemeinsamen Leben, avguštinski red), leta 1987 pa je bil posvečen v duhovnika. Pripravlja publikacije, seminarje in predavanja iz poslovne etike za vodilne osebe.

Strašek 1 IMG_6496.jpg

Prevajalka Majda Strašek Januš

Prevajalka Majda Strašek Januš je med drugim opozorila na Pavlovo neverjetno vztajnost, moč in pogum, najlepši del karakterja pa se kaže v njegovem hrepenenju po svobodi in življenju. O samem romanu je opozorila na sodobnost stilnega oblikovanja, v katerem se prepleta zelo dolgi notranji dialog in monolog s fikcijo o Pavlovi konkretni biografiji, tako življenjski poti, njegovih pismih, srečanjih, potovanjih, o čemer je v knjigi dodan zemljevid. Ni pa jasno ali je avtor sicer fiktivnega biografskefa romana vse te kraje in poti osebno spoznal.

Bizjak 3 IMG_6495.jpg

Dr. Jurij Bizjak

Na roman Apostol so se navezali še drugi govorci, kot škof dr. Jurij Bizjak, ki je svetega Pavla primerjal z nekaterimi drugimi apostoli (Peter, Jakob), njegova pisma označil kot metaforična, filozoska in abstraktna, samega Pavla pa predstavil kot izobraženega Juda.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja