Na Ljubljanskem gradu je bila danes tradicionalna slavnostna seja mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri je župan Zoran Janković najprej pregledal rezultate dela in dosežkov ali uspehov v mestu v zadnjem letu, v drugem delu seje pa podelil plakete in nagrade mesta Ljubljana ter dva naziva častni meščan Ljubljane. Velik šotor na grajskem dvorišču je bil kljub dežju nabito poln. Oba prejemnika laskavega naziva častna meščanka in častni meščan sta bila s svojim nastopom prisrčno spontana in preprosta, vsekakor pa presrečna.

Mestna občina Ljubljana svoja najvišja priznanja tradicionalno podeljuje ob mestnem prazniku 9. maja. To je dan zmage in osvoboditve mesta, postal pa je tudi Dan Evrope. Župan Zoran Janković je naziv častnega meščana podelil igralki Ivanki Mežan ter partizanskemu komandantu in nekdanjemu direktorju brniškega letališča Francu Severju – Franti.
Mežanova, ki je priznala, da jo je “ta dan popolnoma izpolnil”, si je po mnenju občine naziv častne meščanke zaslužila, ker je “s svojim 75-letnim umetniškim delom ustvarila neprecenljivo vrednost za slovenski narod, začenši v partizanskem gledališču pa vse do izjemnih filmskih, televizijskih in radijskih vlog. Samo v gledališču je v povojnem času izoblikovala nad sto vlog.”
V svojem zahvalnem nagovoru je med drugim priznala, da ni rojena v Ljubljani, je pa Ljubljančanka po srcu. Županu Jankoviću se je zahvalila, ker je Ljubljana postala ljubljena, vse lepša in se v njej lepo živi. Na koncu je prebrala nekaj verzov iz daljše pesmi Ceneta Vipotnika, ki opevajo pomlad.
Ivanka Mežan
Franc Sever – Franta je leta 1945 vodil preboj iz nemškega obroča na Menini planini, kar je eden največjih spopadov z nemško vojsko v času NOB v Sloveniji. Omenil je, da je bilo partizanov 500, sovražnikov pa 12.000. Spominjal se je svojega prihoda v Ljubljano še pred vojno. Naselili so se v Šiški. Spomnil se je požiga Rašice in kakšni občutki upora so ga takoj prevzeli. Sklenil je, da tega nasilja nad slovenskim narodom sam nikoli ne bo dovolil in se je zato takoj uprl in pridružil OF, NOB oziroma partizanom.
Franc Sever – Franta
Kot je povedal, je po vojni študiral in končal ekonomsko fakulteto, potem pa prevzel vodenje letališč v Pulju in na Brniku. Kot direktor je poskrbel, da sta letališči postali mednarodni in je bil z njiju vzpostavljen potniški letalski most s svetom.
Za svoje delo v gospodarstvu je prejel več državnih odlikovanj. Ob prejemu naziva je Franc Sever – Franta povedal, da je postati častni meščan v Ljubljani posebna čast. A je obenem poudaril, da zavrača vsakršna podtikanja in laži, ki se širijo v zadnjem času in pomenijo sprevračanja zgodovinskih dejstev.
Je pa pozval k nacionalni enotnosti. “Brez enotnosti naš narod v tem zmedenem svetu nima prihodnosti.”
Tilen Artač kot violončelist
Janković je v svojem nagovoru na slavnostni seji poudaril pomen osvoboditve Ljubljane in njenega položaja v zgodovini kot mesto heroj, kar je v sodobni Evropi redka oznaka kakega mesta. Spomnil je na številna priznanja, ki jih je Ljubljana prejela v zadnjem času, kot je Zelena prestolnica Evrope in Unescovo mesto literature.
Portreta častne meščanke in meščana je napravil slikar Rudi Španzel
Župan je navedel številne konkretne primere novih vlaganj v mestu, v tem trenutku v vrednosti kar dveh milijard evrov. Naštel je cel kup projektov, med njimi več hotelov, tako da je trenutno v gradnji ali se bo kmalu začelo graditi hotelskih kapacitet za tisoč postelj. Očitno pa prihajajo glavni investitorji iz Beograda.
Pevka Anja Strajnar s Pomladjo v mestu in Ona sanja o Ljubljani
Janković je obljubil tudi prenovo Plečnikovega stadiona (projekt Joca Pečečnika), ob njem gradnjo nove Petrolove stolpnice, obnovo nekdanjega Bellvuea, začetek gradnje stanovanj Kolizej v središču mesta, kjer bi sicer morala stati nova večnamenska dvorana (investitorja Jožeta Anderliča), celo vrsto investicij v BTC, še posebej IKEA, pa novo cesto za čim hitrejši prevoz, veliko Mercatorjevo skladišče. Janković še vedno trdi, da bodo Stožice dokončane.
Župan je, ko je pozdravljal predsednika državnega zbora in tri ministre poudaril boljše sodelovanje z državo, kar pa mora dobiti zakonsko osnovo ali podlago.
Župan in častna meščanka
Janković je izrazil veliko zadovoljstvo, da gre h koncu gradnja džamije. Omenil je tudi investicije v športu in kulturi, a pri slednji ne dovolj podrobno.
Ivanka Mežan s kulturo v Ljubljani aktivna že 75 let
Župan v svojih nagovorih nikoli ne omenja nujne ureditve Avtobusne postaje Ljubljana, kar je največji absurd. V Evropi ni mestnega politika, ki se ne bi zavedal, kaj pomeni za milijone potnikov urejena avtobusna in poleg nje železniška postaja. Ljubljanski kaos je totalen in meče na mesto izjemno slabo ali grdo luč, a v MOL to nikogar ne briga že dvanajst let. Ljubljana ima avtobusno postajo na vaški ravni, železniški peroni pa so bili zgrajeni na začetku šestdesetih let, kar pomeni pred 60 leti.
Ne bomo dovolili
Če bo Ljubljana res v kratkem času dobila toliko novih stanovanj na različnih koncih mesta, kot jih je naštel župan, bi se celo zdelo, da bodo stanovanjski problemi za vse občane končno rešeni. Samo na Brdu naj bi nastala soseska s 750 stanovanji, pa v Šiški dva stolpiča s 300 stanovanji. Če bi seštel vsa stanovanja, ki naj bi jih zgradili v Ljubljani v zelo kratkem času, bi bila številka okrog 2000. Ni pa omenil hudih protestov v Rožni dolini.
Cvetličarji so se zelo potrudili
Zoran Janković se je v svojem nagovoru dotaknil več problemov, ki bolj kot v mestno politiko sodijo v obmoje državne politike. Tako je omenil, da ne bodo dovolili, da bi kosti pokojnikov iz Kočevskega Roga pokopali na Žalah. Problem mrtvih Romov je zamolčal.
Med drugim se je, tako kot že lani, dotaknil tudi vprašanja domobranskih spomenikov in dejal: »Ves čas govorim in bom govoril, mi v Ljubljani ne bomo, ne moremo dovoliti spomenikov izdajalcem slovenskega naroda. In jih tudi ne bo.« Nikoli doslej pa ni pojasnil, kdo je take spomenike sploh kdaj predlagal ali celo zahteval, kateri bi bili in komu namenjeni ali posvečeni.
Janković je govoril na pamet, a bi bilo bolje, da bi glede konkretnih podatkov imel pred sabo natančnejše sezname. Ker če je omenil ŠUMI kot kombinacijo hotela in stanovanj, se postavi vprašanje, kje pa bo nova Drama SNG. Pozabil je omeniti razrešitev hudega problema Plečnikovih Križank in Roga, pa kopališča na Špici. Občane še kako zanima konkretna vsebina Plečnikovega stadiona, tako kot celotna Plečnikova dediščina v mestu. Z besedo se ni dotaknil obnove Trubarjeve ceste in kaj še sledi, pa obnove Ambroževega trga, ki naj bi postal nekaj drugega in pomembnejšega. Podobno Poljanska cesta, ki je sedaj vsa razrita. Prav tako ni pojasnil, kaj se dogaja na Prešernovem trgu, ki je bil komajda obnovljen, a je spet v celoti razkopan. Že več let se ni dotaknil problema obnavljanja fasad v mestu, pa celo dobesedno gnilih hiš, tako v središču mesta kot na glavnih vpadnicah, na primer ob Tržaški cesti, kjer so gnile hiše še iz sredine 19. stoletja. To vidi vsak dan na tisoče ljudi, kot tudi veliko gradbeno jamo ob Tobačni.
Svobodni mediji o tem ne govorijo, drugi pa so tiho, kot nacionalna televizija, ki o slavnostnem dogodku ni poročala ne v TV dnevniku ne v Odmevih, torej so država v državi. Komercialnih televizij pa to ne briga. Ljubljana kot glavno mesto države očitno ne doseže niti lokalne kronike. Tako kot jo je 50 let Radia Študent ali sežig smeti. Ni problem svobode medijev, ki vztrajno pada, ampak njhova vse slabša temeljna profesionalnost. Se čudim, da Janković tega še ni uvidel, protestiral in ustanovil svojo televizijo MOL. Če imam jaz svoj spletni časopis, ki je že dosegel 1.739.932 pri meni evidentiranih bralcev v 168 državah…
Častna meščanka prihaja na oder
Nagrade Mestne občine Ljubljana so letos prejeli Zdenka Barbara Ban Fischinger, (odhajajoča) direktorica Živalskega vrata Ljubljana, Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo ljubljanske ginekološke klinike, Marjan Jernej Virant, nekdanji svetnik, Ginekološka klinika UKC ter društvo Salezijanski mladinski center Rakovnik.
Župan izroča plaketo častnega meščana Francu Severju – Franti
Plakete mesta Ljubljana pa so prejeli Stanislava Marija Ferenčak Marin, dolgoletna predsednica sveta četrtne skupnosti Moste, Tamara Lah Turnšek, doktorica biokemijskih znanosti in znanstvenica, pevka Anja Rupel, Zdravstveni dom Ljubljana, Policijska uprava Ljubljana, Društvo general Maister Ljubljana ter Zavod Nora, center sodobnih zasvojenosti.
Hej, brigade hitite v izvedbi Partizanskega pevskega zbora
Marijan Zlobec