Danes praznujemo svetovni dan knjige, ki ga je počastila tudi Slovenska matica. Letos so ga obeležili z izdajo Glasnika Slovenske matice za leto 2018, v katerem je na več kot 250 straneh popisana vsa matičina založniška in prireditvena dejavnost v preteklem letu.
Na večerni javni tribuni o stanju slovenskega založništva in knjigotrštva v organizaciji Društva slovenskih pisateljev v Narodni galeriji so založniki, knjigotržci, uredniki in drugi, ki aktivno soustvarjajo slovensko knjižno krajino (Slavko Pregl, Renata Zamida, Samo Rugelj, Nataša Detič, Mitja Čander, Luka Novak, Vesna Horžen, Zdravko Kafol, Bojan Švigelj, Vlado Žabot, Ignacija Fridl Jarc, Društvo Asociacija …), razpravljali o kritičnih razmerah knjižnega trga ter izpostavili zahteve, ki kličejo po temeljitem zasuku v odnosu do knjige.
Razpravi je sledila koncertna izvedba poeme Ljubav reče greva v izvedbi avtorice Nine Dragičević, igralke Anje Novak in zvočnega umetnika Žiga Jenka.
Zahteve Društva slovenskih pisateljev ob javni tribuni o slovenskem založništvu
Spoštovani,
ugotavljamo, da so razmere v slovenskem založništvu tako kritične, da ogrožajo obstoj slovenske knjige in s tem tudi slovenski jezik. V zadnjih desetih letih se je obseg slovenskega založništva pri nas prepolovil, avtorski honorarji za ustvarjalce so padli na četrtino, sredstva za nakupe v splošnih in šolskih knjižnicah ne dosegajo polovice predpisanih standardov. Knjiga je temelj naše kulture in narodne identitete. Da knjiga nastane in pride do bralcev, so potrebni avtorji, založniki, knjigarne in knjižnice; lok od avtorjev do bralcev je danes nedopustno oslabljen. Potreben je temeljni zasuk v ravnanju države.
Zato od slovenske vlade zahtevamo:
1. Sredstva JAK je treba vrniti na raven leta 2010. JAK mora postati strokovna in neodvisna institucija, uresničevalka javnega interesa za knjigo; zato je bila tudi ustanovljena. O njenem delovanju je potrebna javna strokovna razprava. Politična vmešavanja so nedopustna.
2. Sredstva za odkupe knjig v splošnih in šolskih knjižnicah je treba v obeh mrežah letno povečevati za milijon evrov do ravni, kot ga zahteva Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
3. SAZOR, slovenski avtorski in založniški organizaciji, je treba nameniti enkratno pavšalno gospodarsko pomoč v znesku, ki ga od leta 2007 do danes v nasprotju s prakso v državah EU niso plačale gospodarske družbe v Sloveniji za fotokopiranje avtorsko zaščitenih del.
4. Znesek za knjižnično nadomestilo, poplačilo avtorjem, katerih dela se brezplačno izposojajo v javnih knjižnicah, je treba določiti v višini 10 % zneska, namenjenega javnim knjižnicam. Dodeljevanje štipendij na tem področju je treba vrniti v odločanje stanovskim društvom.
5. Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Slovenskemu centru PEN in Društvu Bralna značka, društvom v javnem interesu, ki so bistvena za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika, literature in bralne kulture, je treba zagotoviti vsaj osnovna potrebna sredstva za nemoteno delovanje. Na področju besedne ustvarjalnosti ni javnih zavodov in ta društva opravljajo njihove funkcije.
6. Treba je končno zgraditi NUK 2, ustvarjalno stičišče kulture, znanosti in spomina samostojne Slovenije.