Svetovno znani slikar in kipar Fernando Botero je v Medellinu v Kolumbiji dobil svojo stalno zbirko slik in v parku nad dvajset povečanih ali zelo velikih kipov, ki sicer ikonografsko precej izhajajo iz negovih slik oziroma jih dopolnjujejo ali so s slikami v dialogu.
Botero je hitro postal legenda tako doma, še bolj pa v Evropi in Ameriki, saj so cene njegovih slik poletele v nebo, kar je bilo moč opazovati na mednarodnih likovnih sejmih.
Botero se je rodil leta 1932 v Medellinu, torej je bilo pričakovati, da bo prav tu dobil svoj muzej, ki je sicer v tretjem nadstropju muzeja – Museo de Antioquia, a njegova zbirka nad ostalimi vendarle dominira.
Z ustanovitvijo javnih zbirk v Medellinu in Bogoti, večinoma kot rezultat njegovih donacij, se je cena Boterovih slik ustalila ali celo znižala, saj so mnoge najbolj znane slike postale muzejske. A kot veste, s cenami slik ni lahko javno operirati, še posebno, ker Botero še živi.
V nekem smislu pa je Boterov opus muzejsko že zaokrožen, saj je leta 2012, ob svoji osemdesetletnici, ko je pripravil serijo jubilejnih razstav v Severni Ameriki, Južni Ameriki in Evropi, s predsednikom Kolumbije podpisal dogovor o razglasitvi svojega umetniškega opusa kot nacionalno kulturno bogastvo oziroma kulturno dediščino.
Biografije navajajo, da ima bivališča v Parizu, New Yorku, Monacu in Pietrasanta v Toskani v Italiji.
Kronologja nastajanja Boterove muzejske zbirke v Medellinu je pravzaprav dolga. Sega že v leto 1976, ko je slikar muzeju podaril prvih šest slik, en pastel in dva akvarela. Leta 1980 jim je podaril naslednjih šest slik, leta 1984 pa še šestnajst kipov.
Botera je zelo navdahnil najslavnejši kolumbijski mafijec Pablo Escobar in mu je posvetil kar nekaj slik.
Leta 1984 je začela nastajati še Boterova zbirka v Bogoti. Močno se je povečala leta 1998 z donacijo Banco de la República de Colombia, ki je dotlej že imela 203 del različnh avtorjev. Botero ji je dal še 123 svojih del ter 87 del drugih mednarodno znanih avtorjev kot novo nastalemu Boterovemu muzeju v Bogoti.
Slika Hiša Amande Ramirez iz leta 1988.
Z naraščajočo, lahko bi rekli kar svetovno slavo, se je Boterova zavest, da je najbolje svoj opus zapustiti muzejem tako, da je stalno na ogled, krepila z novimi donacijami.
Botero je muzeju v Medellnu leta 2000 podaril še novih 114 del (slik, akvarelov, risb) ter 23 skulptur, ki so danes razvrščene ali posejane po Parku Botero pred muzejem. Hkrati je podaril še 21 del slavnih tujih avtorjev, ki tvorijo drugo stran Boterove zbirke v muzeju, tako da odpade vprašanje, kako so lahko prišli do tako slavnih slikajev, kot se kažejo v muzeju v Medellinu.
Medellinu je leta 2012 podaril še serijo El Viacrucis (Križev pot).
Med Boterovimi slikami v Medellinu so mnoge zelo znane, kot Obisk Ludvika XVI. in Marije Antoniete v Medellinu iz leta 1990,
Matador iz leta 1985,
Moški iz leta 1996,
kip Roka
ali Sfinga
ali slika Mrtvi Pablo Escobar iz leta 2009
ali slika Pikador iz leta 1992
ali slika El Zurdo in njegova kvadrilja iz leta 1987.
Razporeditev kipov v Parku Botero je sijajna, polna pozitivne energije,
ki jo stopnjujeta še na eni strani Muzej Antiokije (Museo de Antioquia)
na drugi pa Kulturni center- Instituto de Cultura y Patrimonio de Antioquia z razstaviščem v pritličju.
Kdaj bomo znali in predvsem želeli mi narediti kaj podobnega s kakšnim našim slikarjem ali kiparjem ?
Rekli boste: saj imamo veliko zbirk.
To je do neke mere res,
a to bolj velja za manjše kraje
kot za Ljubljano,
za katero noben umetnik ni
ne dovolj dober
ne velik.
Marijan Zlobec