V Galeriji Vžigalica drevi ob 19. uri odpirajo tretjo razstavo v ciklu Ljubljana se
klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena umetnicam in umetnikom, ki so življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem. Na razstavi se bodo predstavili Tina Đenadić, Mina Fina, Nataša Gašparac, Marko Glavač, Dora Gorše, Aleš Gregorič, Pavel Gregorič, Tomaž Gregorič, Sašo Koprivec, Polonca Lovšin, Lela B. Njatin, Vito Oražem, Urška Pečnik in Društvo kočevskih glasbenikov.
Aleš Gregorič, fotografija Vonj kože, 2005
Likovna in vizualna umetnost na Kočevskem v zadnjih dveh desetletjih ni nastopala suvereno. Dialog med umetniki ni bil javen, tonil je v neugodnih gospodarskih razmerah in pokašljeval na ozadju razkroja umetnostnega sistema. Številni umetniki, življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem, so si v tem času zastavljali identitetna vprašanja. Naslanjali so se na dediščino lokalno obarvane distopične svobode, ki nosi potencial emancipatoričnega vzpostavljanja ravnovesij – z dinamično vzajemnostjo eliminacije in inkluzivnosti. Nekateri so kot prostor odgovorov v ospredje postavljali naravo, vendar nikoli mistično; vseobsegajoči kočevski gozdovi so lahko nevaren kraj za idilično razmišljujočega in pohodništva neveščega človeka. Drugi umetniki so se podali v psihološko raziskovanje – samih sebe, določenih lokalnih pojavov, družbe nasploh. Pri skoraj vseh je zaznati trud za dokumentiranje trenutka. Kar izginja, odhaja, uhaja, so želeli ovekovečiti, povezati z drugim, osmisliti. Sprva je v ateljejih tiho nastajala polimorfna mreža umetniških del. Kasneje sourbano krajino Kočevja premerile prve umetniške akcije.
Leta 2011 pa je nekaj umetnikov javno nastopilo s pobudo za uradno počastitev
osemdesetletnice akademskega kiparja Stanislava Jarma, na Kočevskem vsenavzočnega umetnika in pedagoga. To je sovpadlo z začetkom ponovnega vzpona gospodarstva in spodbudilo rekonstrukcijo umetnostnega sistema. Ozračje v Kočevju se spreminja in razmišljanja umetnikov utegnejo poslej ubirati druge poti, kot projekt predstavlja kuratorica razstave Lela Angela Mršek Bajda.
V vlogi selektorice tretjega cikla razstav Ljubljana se klanja Sloveniji je tokrat neodvisna kustosinja Lela Angela Mršek Bajda, usmerjena v krajevna vprašanja v zvezi z umetnostjo. Na tej podlagi je izvedla hibridne projekte po več krajih v Sloveniji. Leta 2013 je v galeriji Miklova hiša v Ribnici kurirala drugo razstavo iz cikla Ekspatrioti. Pod naslovom Vse svoje nosim s seboj je predstavila 18 umetnikov z Ribniško-Kočevskega, ki pa v času razstave niso več živeli v tej regiji. V iskanju navzkrižnih povezav med njihovimi deli je razstavo navezala na razmišljanje o razsežnostih tega prostora. Ta razstava nadgrajuje takrat začeto delo. Izbrala je tista dela, v katerih se odraža vprašanje o identiteti skozi umetniške oziroma duhovne mnenjske vidike. (Po tiskovnem gradivu).
Marijan Zlobec