Sreča je opoteča, pri Prešernovih nagradah pa še posebej. Pravkar so v Kinodvoru razglasili letošnja dobitnika Prešernovih nagrad in nagrajence Prešernovega sklada. Kot sem zapisal v naslovu, obeh letošnjih Prešernovih nagrajencev ne bi uganil niti v sto poizkusih, preprosto povedano; obeh se ne bi spomnil. Verjetno pa so nagrade v nekem smislu tudi zato, da se nekoga spomnimo, ko je potrebno, čeprav oba nagrajenca sicer poznam. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin.
Kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin, foto Mediaspeed
Pomembno pa je, da je bil nagrajen v prvi vrsti film in še bolj dokumentarni ali dokumentarno portretni ter družbenokritični film ter kostumografija, ki je v zadnjem času izginila iz ocen gledaliških predstav, niti ni med nagradami na primer Borštnikovega srečanja, proti čemur nihče ne protestira.
Navzoče je uvodoma pozdravil minister za kulturo Dejan Prešiček. Vinko Möderndorfer, ki vodi odbor Prešernovega sklada, pa je najprej predstavil nekaj novosti pri podeljevanju nagrade in delovanju Prešernovega sklada, nato pa so razglasili nagrajence.
Letošnja Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. “Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja,” med drugim piše v utemeljitvi. Zelo aktivna je tudi kot scenografka in velja za vrhunsko ambasadorko slovenskega gledališča v tujini.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme režiser in scenarist Filip Robar Dorin. “Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča,” piše v utemeljitvi. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi “izvleči resnico”. Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.
Nagrajenci Prešernovega sklada so: pesnik Jure Jakob (za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura),zborovska dirigentka Marta Batič (za poustvarjalne dosežke v preteklih treh letih), skladatelj Tomaž Svete (za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona), gledališka in filmska igralka Maruša Majer (za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih). ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic (za kratki film Celica) ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti za dosežke zadnjih treh let.
Avtor koncepta letošnje proslave bo Martin Srebotnjak s scenaristom Metodom Pevcem. Zasnovana bo filmsko oziroma avdiovizualno, je povedal Srebotnjak, in bo Franceta Prešerna popeljala med ljudi, na ulice, v nakupovalna središča. Zdravljico bo recitiral dramski igralec Vlado Novak,
O nagradah so poleg Vinka Möderndorferja odločali še vsi ostali člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki glasujejo na tajnih volitvah, nato pa seštejejo glasove. Teh pa mora biti za vsakega nagrajenca najmanj dve tretjini, sicer nagrade kandidat ne prejme. Glasovali so še: pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj Miran Štuhec, dramaturginja Ira Ratej, baletni plesalec in koreograf Tomaž Rode, filmski kritik, teoretik, esejist in publicist Zdenko Vrdlovec, videast Srečo Dragan, umetnostna zgodovinarka Breda Kolar Sluga, oblikovalec Edi Berk, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan, glasbeni producent in instrumentalist Hugo Šekoranja, pianist in dirigent Simon Krečič ter violinist, urednik in prevajalec Matej Venier. Državni zbor je lani jeseni za člana imenoval še Branka Šturbeja in Dušanko Zabukovec. Skupaj glasuje petnajst članov, tako da je Prešernovo nagrado težko dobiti.
Marijan Zlobec