Kulturni minister Dejan Prešiček je ob novem letu voščil z nekaj načrti, kaj bo storil kaj kmalu ali vsaj v novem letu na svojem področju vladnega delovanja. To je sporočil preko FB.
Dejan Prešiček, foto FB
“Drage prijateljice in dragi prijatelji, v letu 2019. Vam želim veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, s pravo mero zaupanja vase boste kos izzivom, ki jih bo leto prineslo. Tudi z ekipo Ministrstva za kulturo v novo leto vstopam z veliko vetra v jadrih in se veselim prihodnjega dela.
Pripravili bomo nov Nacionalni program za kulturo, ki bo določil smernice razvoja kulture in umetnosti, javni interes za naslednjih osem let ter akcijski načrt, ki bo skozi ukrepe in cilje določil razvoj posameznih področij kulture za štiri leta. Ta strateški dokument bomo pripravili čim hitreje, vendar ne na škodo dialoga z zainteresiranimi in posvetov s strokovno javnostjo. Ministrstvo za kulturo si prizadeva za trajen in vključujoč dialog z vsemi, ki delujejo na področju kulture.
V letu 2019 nas čaka tudi novela Zakona o medijih. Preučujemo zakonske podlage za uveljavljanje novega kulturnega modela.
V skladu s koalicijskimi zavezami bomo z dvigom bolniškega nadomestila pričeli urejati socialni položaj samozaposlenih v kulturi. Prav tako bomo pripravili predloge sistemskega urejanja za nevladni sektor, samozaposlene v kulturi in druge akterje v kulturi in umetnosti.
Najbrž ne bo vedno lahko, a v duhu konstruktivnega in homogenega delovanja znotraj ministrstva, ki bo v največji možni meri odprto za dialog z deležniki, sem pripravljen na izzive, ki nas čakajo. Srečno in srčno leto 2019!”
To čestitko je bolj razumeti kot osebno ministrovo kramljanje s samim seboj kot pa dialog s kulturniki in umetniki, ali kar najširšo javno kulturno sfero.
Ta nagovor ni bil kaj odmeven, razen čestitk ljudi, s katerimi se minister pozna že od poprej. Tako je skladatelj Uroš Rojko zapisal: “Srečno, Dejan, naj se uresničijo tvoje vizije, bodi pogumen, vztrajen, neomajen, naj kultura in umetnost najdeta svoje mesto v družbi.”
Dejan Prešiček, foto Marijan Zlobec
Problem je mesto kulture v družbi, kot se lahko in mora pokazati v dvigu BDP za kulturo na raven pred krizo, vse drugo je obračanje miloščine znotraj samega ministrstva in prelaganj kupčka na kupček, torej peskovnik.
Bistvo vsega je denar. Vseh samozaposlenih v kulturi je 3000 plus 2000, ki si prispevke plačujejo sami. Kaj vse to v socialnem smislu pomeni, si ne upa povedati nihče. Večno revščino, ves čas delovne dobe revščino in v pokoju še večjo revščino. Minister naj obljubi dvig denarja za samozaposlene v globalu in vsem ter vsa plačila, ki so jih deležni delavci iz dela: zdravstveno zavarovanje z bolniškim nadomestilom in regres ter uveljavitev ekvivalenta sprejete višine minimalne plače (in še bolj navzgor) ter hkrati odpravo cenzusa, ki nekomu slučajno kot rezultat daljšega ali večletnega dela ali na primer umetniških (javnih) naročil ogrozi ali ukine status.
Samozaposleni s svojim komaj preživetjem ne morejo biti udeleženi v kulturi sferi na noben način; ne kot publika, ne kot kupci na primer knjig, individualni organizatorji aktivnih umetniških obiskov, potovanj, izobraževanj, investicij, ne morejo si privoščiti samostojnega normalnega življenja v obliki najemniških stanovanj, ateljejev, delavnic, kritja materialnih stroškov za ustvarjalnost, izpada honorarjev za javni prikaz del (razstave), odsotnosti plačil, honorarjev, ali zgolj njihova mizernost, podprta s pogodbenim izsiljevanjem…
Slovenski umetnik si v tem trenutku zasluži povprečne dohodke najmanj tisoč evrov mesečno neto, boljši 1500, še boljši 2000, najboljši pa do kamor zmorejo priti, magari do milijona (in več).
Da vas vidimo, gospod minister – v akciji.
Marijan Zlobec