Po dvajsetih letih je končno v knjižni obliki izšla povsem nevsakdanja knjiga s skupnim naslovom Prazniki v potezi in besedi. Knjiga prinaša deset risb Janeza Bernika in deset pesmi Jožeta Snoja ob poetičnih umetnostnozgodovinskih interpretacijah dr. Milčka Komelja. Bernikova in Snojeva dela so namreč nastala že leta 1998 in 1999, kot v uvodu pojasnjuje dr. Malina Schmidt Snoj. Knjigo v založništvu Celjske Mohorjeve družbe so predstavili na današnji literarni matineji.
Predstavitev knjige, fotografije Marijan Zlobec
Malina Schmidt Snoj je knjigo označila kot trojček umetniških podob, zapisov ob njih in pesmi. Vse pa nas vodi skozi praznike cerkvenega leta. O predzgodovini ali predzgodbi pa je omenila izvirno idejo trnovskega župnika Janeza Pogačnika, ki je od svojega prihoda v Trnovsko cerkev avgusta 1979 pa do svojega rojstnega in smrtnega dne 6. februarja leta 2003 urejal, prenavljal in lepšal svojo cerkev znotraj in zunaj. Ena zadnjih pridobitev je mozaik patra Marka Ivana Rupnika.
Mozaik patra Marka Ivana Rupnika
Pogačnik je z leti obnovil streho in zunanjščino z vrtom vred. Na zunanji fasadi so se znašli kiparski portreti Jožeta Plečnika, Franca Saleškega Finžgarja, Franceta Kralja…
Malina Schmidt Snoj
Janez Pogačnik se je zbližal s številnimi umetniki, kulturniki, znanstveniki, pomladnimi politiki in drugimi izobraženci, ki so se, kot pravi avtorica uvoda, udeleževali njegove vsakoletne maše za umetnike na Prešernov praznik in večerne maše za domovino ob prazniku deva državnosti, kateri je vselej sledil veličasten kres na župnijskem vrtu.
Kristus Draga Tršarja v Trnovski cerkvi
“Vseskozi si je prizadeval z literarnimi večeri, razstavami, predavanji, razpravami in drugimi kulturnimi prireditvami približati umetnost oltarju in oltar umetnosti.”
Jože Snoj z Bernikovo risbo v knjigi
“Janez Pogačnik se je leta 1999 lotil svojega največjega in najbolj drznega projekta in k njegovi uresničitvi povabil umetnike in prijatelje iz kroga Nove revije. Nanj pa je mislil že dosti prej: Janez Bernik naj bi naredil križev pot v keramiki in štiri freske iz življenja Janeza Krstnika, trnovskega zavetnika, Drago Tršar Križanega, ki se zdaj, pritrjen na križ iz prosojne plastike in z belimi golobci okrog, zdi lebdeč v zraku, Andrej Jemec pa velikansko sliko sv. Krištofa desno pri vstopu v “cerkev razsvetljeno”, ki je zdaj še toliko svetlejša zaradi nove steklene pregrade pri vhodu…”
France Kralj na zunanji steni cerkve
Kot pojasnjuje Malina Schmidt Snoj, je Jemec izbral še barve za poslikavo notranjosti cerkve. Na predstavitvi pa je, tako kot urednica knjige Tadeja Petrovčič Jerina, spomnila, da je bil Pogačnik po študiju najprej gradbenik (končal je prvo stopnjo študija). Pri notranji opremi je naročil izvirne stole pri arhitektu in oblikovalcu Janezu Suhadolcu. Ker je keramika pri poizkusih žganja pokala, je Bernik sprejel nov izziv in napravil križev pot v tehniki črno-bele risbe na steklo, ki pa je nekaj centimetrov odmaknjeno od stene, tako da učinkuje zelo prostorsko.
Andrej Jemec – Sveti Krištof
Dr. Milček Komelj je med drugim omenil dolgo zgodovino srečevanj pri trnovskem župniku, pri katerem so se pri jedači in pijači kresala mnoga mnenja, delali načrti in se zatem uresničevali. Med gosti je omenil še Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja in Marjana Tršarja, gotovo jih je bilo, vsaj občasno, še več.
F. S. Finžgar in Jože Plečnik
Avtorica predgovora ali uvoda je posebej omenila Pogačnikovo zamisel z Bernikovimi modernimi risbami in preizkusom med verniki in farani.
Tadej Petrovčič Jerina
“Zamislil si je nekakšen preizkus njihove versko-umetniške dojemljivosti in sklenil dati župnijskemu glasilu – oznanilu Trnovo, ki ga je sicer tiskal od leta 1988, posebno vsebino: z Bernikom sta, glede na pomene cerkvenih praznikov, že spomladi 1998. leta izbrala deset njegovih podob, poimenovanih “dnevniške risbe”, ki jih je umetnik tista leta ustvarjal in označeval le z datumi; od septembra 1998 do junija 1999 so se vsak mesec pojavljale v oznanilu in sploh niso naletele na odklonilen odmev. Spremljale pa so jih še pretanjene pesmi Jožeta Snoja in značilne poetične razlage Milčka Komelja.”
Stoli Janeza Suhadolca v trnovski cerkvi
Dr. Milček Komelj
Komelj in Snoj sta predstavila župnika Janeza Pogačnika kot ljubitelja novotarij in nasploh družabnega, preprostega človeka, ki se je po Ljubljani vozil s kolesom. Tako se je seznanil s Snojem – na cesti. Pogačnik je imel neverjetno moč povezovanja in privabljanja ljudi. Glede samih teoloških tem, tako Snoj, je bilo veliko “kreganja”. Komelj, ki je spregovoril o Groharjevi žalostni usodi v trnovski cerkvi, je spomnil na odločitev tedanjega župnika Vrhovnika, češ da v cerkvi ne bo nihče več slikal. Pogačnik pa je to naredil tudi v počastitev samega Groharja.
Kupola je ostala neposlikana
Komelj je omenil še epizodo z Groharjevo nameravano poslikavo kupole Trnovske cerkve, ki pa se je končala le pri prvi freski, Bernik pa, nasprotno, ni naredil fresk, ampak štiri velike tabelne slike, ki so sedaj na štirih stenah pod samo kupolo, ki je ostala neposlikana.
Bernikove velike slike postaj Krstnikove usode
Komelj je ob tem spomnil na odločitev tedanjega župnika Ivana Vrhovnika, češ da v cerkvi ne bo nihče več slikal. Pogačnik pa je to naredil tudi v počastitev samega Groharja, ki je tedaj ostal nerazumljen oziroma so njegovi poslikavi nasprotovali..
Bernikova slika o Janezu Krstniku
Jože Snoj je prebral nekaj svojih pesmi tako, da smo sproti gledali Bernikove risbe, na kar je sam opozoril, potem pa prebrali še Komeljev komentar.
Bernikov križev pot v Trnovski cerkvi
Bernikove risbe pravzaprav niso nekakšen vodič po cerkvenih praznikih, kot nakazuje in zavaja naslov knjige, ampak so širše zasnovane, ne le cerkveno, še “civilno” kot: začetek, pot (1), sveta birma, molitev (2), vsi sveti, verne duše (3), božič, rojstvo (4), novo leto upanje (5), kultura 8/2 (6), post križ očiščenje (7), velika noč Jezus = dobri pastir (8), Marijin mesec pomlad (9), sveti Janez Krstnik poletje državnost (10).
Vse risbe so datirane, od prve septembra 1998 do desete junija 1999. Urednica Tadeja Petrovčič Jerina je Bernikove risbe predstavila kot mapo z naslovom Katharsis, pesmi Jožeta Snoja pa kot cikel Confessio.
Trnovska cerkev
Komeljevi komentarji so pesniški in razlagalni, bolj kot umetnostnozgodovinski ali teoretski, predvsem pa so zelo razumljivi vsem, za razliko od “luninega jezika” sodobne slovenske likovne teorije in razstavnih tekstov.
Marijan Zlobec