Temperatura pred največjo javno dražbo slik slovenskih impresionistov in drugih avtorjev slovenske moderne pa vse do sodobnosti v Trstu 4. in 5. decembra dviga temperaturo, tako da lahko pričakujemo licitiranje med slovenskimi zbiratelji, čeprav se bo vse skupaj dogajalo v Italiji. Iz kataloga dražbe, ki se bo začela 4. decembra ob 17. uri, bo najprej na voljo prvih 127 del, torej vsa slovenska. Drugi del dražbe (od 131 do 306) bo istega dne ob 20. 30, 5. decembra ob 10. uri pa bodo na dražbi umetnine na seznamu kataloga od številke 311 do 524.
Ivan Čargo – Študent, 1929, iz kataloga avkcijske hiše Stadion Casa D’Aste
Na objave o dražbi se je prvi oglasil umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič. Med drugim je zapisal:”Slovenska časnikantska srenja se že kolektivno cmeri in vije roke ob napovedani dražbi 4. decembra v Trstu, kjer bo naprodaj kar nekaj pomembnih del slovenskih likovnih ustvarjalcev od impresionizma do sodobnosti. Tako imenovana “stroka” – se pravi, tista garnitura, ki ima riti udobno parkirane na proračunu, spodobne redne plače in vse beneficije, ki so na voljo zaposlenim v javnem sektorju – ji seveda drži štango in jadikuje, kako bi moral lastnik umetnine najprej ponuditi( “beri: podariti”) njihovim inštitucijam, ne pa trgu. Drugače povedano, “država” naj bi imela prednost (kot da smo še zmerom v samoupravnem socializmu) pred zasebnimi zbiralci. Kje pa je bila ta ušiva država, ko so bile umetnine na voljo tudi njej? In kaj imamo od nje razen tega, da nas odira na vsakem koraku? A zdaj naj pa zbiralec, ki je umetnine kupoval s svojim denarjem, potem, ko mu je država pobrala vse davke in prispevke, to nenasitno prasico še dodatno razvaja z darili? Sprijenost, da ji ni para!”
Saša Šantel – Šopek cvetja, olje na plošči
Od kod prihajajo umetnine slovenskih avtorjev na dražbo uradno ni znano, neuradno pa se v tržaških krogih širi glas, da naj bi bil lastnik največjega števila del znani slovenski podjetnik Vanja Lokar, sicer rojen v Ajdovščini, oziroma njegova družina. Spomnimo, da je prav isti Lokar rešil problem slovenske knjigarne v Trstu s svojo investicijo, kot je nista zmogli skupaj ne Republika Italija ne Republika Sloveija, in ker sta obe članici Evropske unije ne Evropska unija v programu čezmejnega kulturnega sodelovanja.
Ferdo Vesel – Ženski obraz, dvajseta leta
Kako se bodo odzvale uradne galerijske in muzejske ustanove v Sloveniji bo znano šele na dražbi sami. Na ministrstvu za kulturo so z dražbo seznanjeni in menijo da bi ta dela vsekakor spadala v zbirke državnih muzejev in galerij. Direktorica Narodne galerije Barbare Jaki je pojasnila, da si bodo prizadevali za pridobitev del, ki bi sodila v javno zbirko, v okviru trenutnih zmožnosti. Da bi nekatera dela postala del zbirke, si bo prizadevala tudi v.d. direktorice Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Matija Jama – Mlada delavka (Mladi delavec v katalogu), olje na kartonu
Kot je za Dnevnik povedala nekdanja direktorica ajdovske Pilonove galerije Irene Mislej, zbirko dobro pozna. Za Pilonove, Čargove in Mušičeve slike, s katerimi se je sama bolj poglobljeno ukvarjala, pravi, da brez dvoma sodijo v pomembne javne zbirke. Dodala je, da je v zbirki tudi vrsta zelo pomembnih del italijanskih in drugih avtorjev.
Vanja Lokar pa je pojasnil, da se je za dražbo odločil, ker “misli, da je prav, da tudi naš slovenski trg kot vsi evropski in svetovni trgi spozna dražbe, ki so eden temeljev svetovnega gospodarstva”.
Stane Kregar – Dekle z lubenico (1940 – 1950)
Lokar galerijam del ni ponudil v odkup
Lokar po pisanju Dnevnika del iz svoje zbirke slovenskim galerijam ni ponudil v odkup.
Matej Sternen – Modelka med branjem, olje na vezani plošči
Dražbo slovenskih umetnin, kot rečeno, napovedujejo v tržaški avkcijski hiši Stadion 4. decembra. Naprodaj ali na dražbi bo nekaj nad sto umetnin slovenskih avtorjev in potem še drugih. Kdo natančno je njihov večinski lastnik, še ni uradno znano, brez dvoma pa gre za izvirno dolgoletno, da ne rečemo večdesetletno lastništvo nekoga, ki se je odločil, da gredo njegove umetnine v nove roke ali zbirke. Med objavami lastništva ali posredovanja del za dražbo so sicer navedene še nekatere galerije v Ljubljani (kot Galerija Lala s kar precej deli in s potrdili o pristnosti del Janeza Mesesnela), Trstu, Celovcu…
Maksim Gaspari – Cerkev na Koroškem
Hvale vredno je dejstvo, da so izklicne cene slovenskih slik na dražbi sorazmerno visoke, kar pomeni, da se lastnik ali lastniki zavedajo ne le umetniške, ampak finančne vrednosti svojih slik in temu primerno pričakujejo izkupiček, kar je običaj na vseh pomembnih mednarodnih dražbah, zakaj bi bilo ravno s slovenskimi deli drugače? V dražbenem katalogu je ocenjena začetna vrednost vseh del med 700 in 800 tisoč evrov.
Avgust Černigoj – Tulipani
Slika Dekle z lubenico je ocenjena med 2000 in 3000 evrov, slika Mlada delavka (Mladi delavec) Matije Jame od 3500 do 4500, slika Ida Zorana Mušiča od 14 do 18 tisoč, Avtoportret Zorana Mušiča od 20 do 30 tisoč, slika Tulipani Avgusta Černigoja od 3000 do 4000, slika Miza in knjige Lojzeta Spacala od 7000 do 10 tisoč, slika Modelka med branjem Mateja Sternena od 4000 do 6000, slika Most Vena Pilona od 50 do 70 tisoč, slika Okolica Škofje Loke Riharda Jakopiča od 8000 do 12000, slika Kozolca (Covoni, Kolesca v katalogu) Ivana Groharja od 50 do 70 tisoč, slika V dolini Vena Pilona od 18 do 28 tisoč…
Matej Sternen – Pogled na Devin
Zbrana so dela Ivana Groharja, Mateja Sternena, Ferda Vesela, Maksima Gasparija, Ivana Meštrovića, Vena Pilona, Zorana Mušiča, Gojmirja Antona Kosa, Staneta Kregarja, Avgusta Černigoja, Ivana Čarga, Nandeta Vidmarja, Alberta Sirka, Franceta Kralja, Toneta Kralja, Franceta Goršeta, Elde Piščanec, Pavla Gustinčiča, Roberta Hlavatyja, Lojzeta Spacala, Jožeta Cesarja, Avrelija Lukežiča, Milka Bambiča, Maksima Sedeja, Jakoba Savinška in nekaterih drugih sodobnejših umetnikov, kot Jožeta Pohlena, Janeza Boljke, Jožeta Ciuhe, Draga Tršarja, Živka Marušiča…
Riko Debenjak – Model, 1937
Na dražbi pa bodo tudi dela italijanskih avtorjev, kot Bruna Chersicla, Arnalda Pomodora, Maria Sironija, Emilia Vedove, Pietra Marussiga, Felicea Casoratija ali hrvaških oziroma srbskih, kot Emanuela Vidovića, Eda Murtića ali Vladimirja Veličkovića ter drugih, kot Julia Gonzaleza, Lea Putza, Eduarda Klieberja, Emila Orlika, Alfonsa Walde, Andrea Lhoteja, Ferdinanda Brunnerja, Nathana Altmana, Egona Schieleja, Paula Kirniga, Richarda Langa, Ericha Heckela, Nine Kogan,…ki pa že niso več v domeni slovenskih zbirateljskih interesov, ki se nekako zaustavijo pri številki 107 del, nekaj pa jih je še uvrščenih kasneje (Bambič, Grom).
France Kralj – Kopalci, na dražbo daje ljubljanska Galerija Lala s potrdilom o pristnosti (avtentičnosti) umetnine Janeza Mesesnela
Večina del na dražbi pa je izdelkov umetne obrti. Pred dražbo bodo slike od 28. novembra do 3. decembra na ogled v prostorih dražbene hiše, in sicer od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
Ivan Grohar – Kozolca, 1908
Avgust Černigoj – Pogled na Barkovlje, štirideseta leta
Robert Hlavaty – Jesen na Krasu
Iz kataloga je razvidno, da je potrdila o pristnosti umetnin s strokovnim mnenjem napisal prof. Janez Mesesnel v Ljubljani za galerijo Lala in Galerie Schnitzer Klagenfurt iz let med 1990 in 2005, kar je glede na številne ponaredke na moč vprašljivo in terja dodatne rentgenske preveritve, saj le-teh Mesesnel ni delal.
France Kralj – Suzana, na dražbo daje ljubljanska Galerija Lala s potrdilom o pristnosti (avtentičnosti) umetnine Janeza Mesesnela
Napisati strokovno ekspertizo ni težko, saj z ničemer, zlasti pa finančno, ne odgovarjaš. Kaj se je v zadnjem obdobju dogajalo s strokovnimi ekspertizami o ponaredkih in s pridobljenimi visokimi bančnimi krediti (8 milijonov evrov) za ponarejene slike vemo. Za slike iz Lokarjeve zbirke strokovnega potrdila o pristnosti del očitno ni; on je že vedel, od koga kupuje.
Maksim Gaspari – Bled, na dražbo daje ljubljanska Galerija Lala s potrdilom o pristnosti (avtentičnosti) umetnine Janeza Mesesnela
France Kralj – Figure, 1938, na dražbo daje ljubljanska Galerija Lala s potrdilom o pristnosti (avtentičnosti) umetnine Janeza Mesesnela
Na dražbi je tudi slika Jožeta Megliča Grand Bogenšperk. Na hrbtni strani je etiketa z žigom Republika Slovenija, Skupščina občine Litija. Čigava je potemtakem slika?
Rihard Jakopič – Okolica Škofje Loke, 1905
Iz kataloga je razviden slab prevod naslovov del v slovenščino oziroma navajanje italijanskih naslovov del slovenskih slikarjev.
Marijan Zlobec