Današnja tiskovna konferenca Festivala Ljubljana na Pergoli v Križankah – vodil jo je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek – je bila programsko in vsebinsko zelo različna, seveda z domačimi in mednarodnimi gosti, tako da jo je treba razdeliti na teme in imena sodelujočih, pa tudi po datumih nastopov.
Darko Brlek na Pergoli, foto Marijan Zlobec
O muzikalu Evita Andrewa Lloyda Webberja je bilo že veliko napisanega, ansambel SNG Opere in Baleta Maribor se nastopov v Poletnem gledališču Križanke zelo veseli, prav tako dejstva, da so vse štiri napovedane predstave v celoti razprodane oziroma je na voljo še nekaj zadnjih sedežev.
Bilo je tudi vprašanje, ali bi se dalo organizirati še peto predstavo, a je očitno za vse premalo časa in je prevladovala odločitev, da je bolje imeti štiri odlične predstave v nabito polnih Križanklah. Vsi se bodo skoncentrirali na vse, kar je bilo že poprej načrtovano.
Nataša Matjašec Rošker, foto Marijan Zlobec
Zanimivo pa je, da sopranistke Sabine Cvilak kot Evite ni bilo ne na prvi ne na dašnji tiskovni konferenci, kar pomeni, da se v celoti posveča samo čim boljši koncentraciji za same nastope, kar je prav.
Kultni muzikal Evita, brezčasna mojstrovina avtorjev Andrewa Lloyda Webbra in Tima Rica, razpira kompleksno in pretresljivo usodo ene najvplivnejših žensk prejšnjega stoletja. Zgodba, sprva zasnovana kot platinast konceptualni album, je s hitom Don’t Cry for Me Argentina bliskovito osvojila svetovne odre ter filmska platna, danes pa prinaša neizprosen študij neukrotljive ambicije in politične moči. Vzpon »male Eve« iz podeželskega pomanjkanja do neustrašne prve dame Argentine ostaja neuničljiv simbol boja za pravice zatiranih.
Sabina Cvilak, foto SNG Maribor
Vizualno in zvočno bogato produkcijo mariborskega ansambla SNG Maribor je režijsko oblikovala Svetlana Dramlić, z oživljanjem prepoznavnih ritmov in melodij pa pred nami vstaja fascinantna karizma matere naroda. V naslovni vlogi argentinske ikone bo zablestela sopranistka Sabina Cvilak.
Mike Sterling in Sabina Cvilak
Ob njej bosta nastopila mednarodno uveljavljeni zvezdnik londonskega West Enda Mike Sterling kot Juan Perón in Sergije Lugovski v vlogi uporniškega Cheja. Ta vrhunski glasbeno-scenski spektakel, prežet z eleganco in strastjo, bo zaživel pod taktirko Patrika Grebla.
Ustvarjalci
Mike Sterling
Zasedba
Sabina Cvilak Eva Peron
Sergije Lugovski Che
Mike Sterling Juan Peron
Tim Ribič – Agustin Magaldi
Lucija Krašovec – Peronova ljubica
(Predstave bodo v ponedeljek, sredo in petek, 6., 8., 10. in še v ponedeljek, 13. julija, ob 21. uri, v Poletnem gledališču Križanke).
Intimna pokrajina Marijinega testamenta
Monodrama Brezmadežna v izvedbi Drame SNG Maribor, nastala po romanu Colma Tóibína, razpira intimno pokrajino starajoče se Marije. Kot ženska iz mesa in krvi spregovori iz ranljive pozicije matere, ujete med samoto, dvom in neizprosnost zgodovine. Scenska uresničitev je globoko prepletena z osebno usodo njenih ustvarjalcev; koncept sta snovala Tomaž in Livija Pandur, po režiserjevem nenadnem odhodu pa je Livija projekt avtorsko dokončala ter to magično scensko izkušnjo posvetila svojemu bratu.
V zahtevni naslovni vlogi blesti vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, dobitnica Borštnikovega prstana in mednarodne nagrade Adelaide Ristori. Za dovršeno odrsko atmosfero in brezčasno estetiko skrbi preverjena Pandurjeva avtorska ekipa z Markom Japljem, Leom Kulašem in duom Silence ter Edwardom Clugom in Brankom Jordanom.
Igralka Nataša Matjašec Rošker je na tiskovni konferenci spomnila, da je njena predstava nastala pred desetimi leti, 2016, in je na Ljubljana Festivalu prvič gostovala že leta 2017, prav tako na odru Ljubljanske opere.
Kar fascinantno pa je bilo slišati, da je s to monodramo nastopila že petdesetkrat in gostovala tako rekoč po vsem svetu, od Moskve do Madrida in Mehike. Bolj natančno: ljubljanska jutrišnja predstava bo okroglo petdeseta. Seveda pa s tem predstav še ni konec. Marija se lahko stara in postaja še bolj avtentična.
Tekst sam ne načenja teme deviškosti ali spočetja device Marije od Svetega duha, ampak usodo običajne ženske, ki na tako tragičen način – križanje na križu – izgubi svojega edinega sina na tako brutalen način.
Na vprašanje o možni resnici ali laži Nataša Matjašec Rošker ni odgovorila, češ da je to intimno vprašanje ali problem. Vseeno pa Marija ni kdorkoli. Njena bolečina ostaja velika, tako kot vseh mater, ki izgubijo svoje sinove.
Upati je na še bolj globoko interpretacijo, s še več doživetosti, morda kar ekstaze, premisleka, drame, refleksije, poguma, notranje razgaljenosti…
Nataša Matjašec Rošker se je spomnila začetkov predstave s Tomažem Pandurjem in zatem sodelovanja z njegovo sestro Livijo Pandur.
Nataša Matjašec Rošker, foto Marijan Zlobec
Poglejmo še del zapisa iz leta 2017
Tomaž Pandur je bil, kot smo slišali iz ust Livije Pandur in Darka Brleka, tesno povezan s programi Ljubljana Festivala, še posebej z onimi predstavami, ki so izvorno nastajale v produkciji Pandur Theaters v tujini in jih je bilo zatem potrebno predstaviti še doma, a je bil odprtih rok večinoma le Festival Ljubljana s svojimi prizorišči, od Ljubljanskega gradu do Poletnega gledališča v Križankah, kjer je bil nazadnje uprizorjen Goethejev Faust. Livija Pandur je omenila več predstav, kot so bile Barok, Somrak bogov, Hazarski slovar – Pokrajine, slikane s čajem, Tesla Electric Company, Evripidova Medeja, Sto minut. V Mariboru je v okviru EPK bila uprizorjena zagrebška predstava Vojna in mir… Letos v SNG Opera in balet Ljubljana v spomin na Pandurja baletna predstava Simfonija otožnih pesmi. Brezmadežna je bila premierno uprizorjena konec septembra lani v Mariboru ter je pomenila vrnitev Tomaža Pandurja kot režiserja v SNG Dramo Maribor in v mesto, kjer je začel svojo gledališko pot s predstavo Tespisov voz.
Darko Brlek je pri tem omenil, da so po Pandurjevi smrti načrtovali spominsko obnovitev Fausta, a se je spričo poškodbe strehe v Poletnem gledališču maja lani načrt že za lani in letos prenesel na naslednji festival, ko bodo Križanke obnovljene; tako streha kot oder, prostor za orkester, tehnika…, za kar so pridobili evropska sredstva.
Ob velikih zgodovinah narodov so tudi zgodbe posameznikov in pomenljive, a mnogokrat nezapisane resnice pogumnih žena. “Ves hrup zgodovine je sestavljen iz njihovih tišin. V tej tišini, danes, se Marija v svojem izgnanstvu poskuša spomniti nekaterih besed, obrazov in delov zgodbe. Marija, ki je drzno izzvala vse svete in velike ideje. Tako jih je obdržala. Ker ideje umrejo, če jim nihče ne nasprotuje,” je zapisala Livija Pandur o predstavitvi Brezmadežne.
Livija Pandur in Tomaž Pandur sta zasnovala predstavo o veliki ženski, o ikoni matere, ki izgubi sina, o sebi, ki končno spregovori. Kot smo slišali na tiskovni konferenci, se je Livija Pandur po bratovi smrti zatekla v gledališče po ustvarjalni mir in tolažbo ter lajšanje bolečine. Marija Mati se po Kristusovi smrti nekako izgubi v javnosti; o njej v Svetem pismu ni več govora. Osama in mariborsko gledališče je za Livijo postal ultimativni prostor, v katerem so se ji pridružili stari sodelavci in prijatelji, s katerimi je delala v gledališču že poprej. Scenografijo je pripravil Marko Japelj, kostumograf je Leo Kulaš, avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik (Duo Silence). Med sodelavci so še Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini in Branko Jordan.
Nataša Matjašec Rošker, foto Aljoša Rebolj
Predstava govori o izgubi sina, ki je za vsako mater največja bolečina, ki nikoli ne pojenja. Marija je ostala sama z veliko zgodbo o Kristusu in živi sama z njo. Predstava je izluščila vso Marijino intimo. Predstava je sicer nastala po motivih romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toibina. Roman je v slovenščino prevedel Jure Potokar. Livija in Tomaž Pandur sta opravila izvirno dramatizacijo in priredbo, nazadnje sama Livija v sodelovanju z dramsko igralko Natašo Matjašec Rošker. Livija Pandur je pred vsemi povedala, da predstava ne bi bila takšna kot je, če ne bi bilo v njej Nataše.
Prizor iz Brezmadežne
Nataša Matjašec Rošker se je zahvalila Tomažu Pandurju, da je v njej prepoznal interpretko Marije, in to same na velikem odru mariborskega gledališča, sedaj pa še na odru Ljubljanske opere, kjer bo predstava (18. julija ob 20. uri). Igralka je govorila o arhetipih tako v zgodovini, Marija kot Jezusova mati, in sodobnem življenju. Prepričana je, da je Brezmadežna sodobna predstava, ki odkriva arhetipe v nas samih. Livijin sin Tibor Hrs Pandur jo je opredelil kot “subverzivno subtilno”, sama pa meni, da je veliko in intimno delo.
Predstava Brezmadežna je bila kot spomin na lani nenadoma preminulega režiserja Tomaža Pandurja uprizorjena tudi letos spomladi na Pandurjevem festivalu v Madridu. Oblikovana je “v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah.”
Predstava Brezmadežne je v Mariboru naletela na dober odmev in kritike.V Ljubljani so pričakovanja kajpada velika. (Iz Kritik.si, 14. julija 2017)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec