Film Belo se pere na devetdeset v Križankah


Na 74. Ljubljana Festivalu so pripravili poseben filmski program, ki ga je sinoči odprl slovenski film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Film je nastal po istoimenskem uspešnem romanu Bronje Žakelj, ki temelji na avtoričini osebni življenjski izkušnji. Zgodba je umeščena v Ljubljano, Trst, Gorenjsko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter skozi pretresljive, a tudi humorne trenutke prikazuje odraščanje, soočanje z izgubo in moč vztrajnosti pri premagovanju življenjskih preizkušenj.

Nagovor Boštjana Gorenca – Pižame in predstavitev filma, foto FL/Darja Štravs Tisu

Belo se pere na devetdeset je ganljiv, duhovit in navdihujoč film o soočanju z izgubo, boleznijo in življenjskimi preizkušnjami. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Potem ko v otroštvu zaradi raka izgubi mamo, se mora v mladosti s boleznijo soočiti tudi sama. Kljub številnim, na videz nepremostljivim izzivom, se z njimi spopada z mešanico solz, humorja in neomajnega optimizma.

Film temelji na resnični zgodbi ter na odmevnem avtobiografskem romanu z enakim naslovom, ki je doživel že več ponatisov in kar 18.000 izvodov. V vlogi Bronjinega očeta nastopa Jurij Zrnec, odraslo Bronjo upodablja Lea Cok, njeno mlajšo različico pa Mei Rabič. V filmu nastopajo tudi Tjaša Železnik kot Bronjina mama, Anica Dobra kot babica ter Saša Tabaković in Iva Krajnc Bagola v vlogah ožjih družinskih članov.

Pred projekcijo

Belo se pere na devetdeset so snemali v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, Italiji, Črni gori in na Hrvaškem. Najbolj prepoznaven in privlačen je Trst.

Križanke

Belo se pere na devetdeset je slovenski celovečerni film iz leta 2025, ki ga je režiral Marko Naberšnik. Scenarista sta bila Marko Naberšnik in avtorica romana Bronja Žakelj, na osnovi katerega je film nastal.

Snemati so začeli maja 2024. Svetovno premiero je film doživel 21. 8. 2025 na 31. filmskem festivalu v Sarajevu, kjer je prejel bronasto nagrado občinstva. Postal je najbolj gledani film v slovenskih kinematografih v letu 2025; do konca leta si ga je ogledalo več kot 71.000 gledalcev.

Kot smo slišali sinoči, je število gledalcev sedaj tik pred 100.000.

V pričakovanju

Film je mednarodna koprodukcija petih držav in traja kar dolgih ali predolgih 138 minut. Jezika v filmu sta slovenščina in srbohrvaščina, precej moteča pa je za slovenske gledalce še angleščina v sami projekciji, saj moti preglednost platna. Drugo pa je zunanji vpliv dogajanja na cesti mimo Križank. Tako je v občutljivem prizoru sleparije (prebarvanja) registracije – tablice na avtomobilu (par – nepar), ko je avto začel voziti, zatulila policijska sirena in smo mislili, da bo policija odkrila kaznivo dejanje. V resnici pa je bila sirena izza zidu. Take skladnosti ne bi zmogel noben režiser.

Boštjan Gorenc – Pižama

Film ima nekatere bolj kot ne politične šablone in celo veliko primitivnega preklinjanja, kar v film ne spada in zelo moti (Jurij Zrnec). Ob motivu razglasitve samostojne slovenske države 26. junija 1991 manjka izsek, ki bi to s sliko dokumentiral, kaj se je dogajalo na Trgu republike.

Prizor iz filma

Film je zgrajen ali sestavljanjen iz različnih časov in starosti vseh, prepletanjem v bistvu tragičnih usod, a tudi optimizma in nekaj bolj srečnih trenutkov. Smrti je preveč (babica, mama, brat), a neke pretresljivosti, na katero so nas opozarjali (naj imamo bele robčke za solze), vendarle ni toliko. Vrh je jemanje celic iz hrbtenjače. Problematično je vpletanje nekaj izsekov iz zunanjepolitičnega, evropskega dogajanja (Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, ne nazadnje Jugoslavija) in sestavljanje nelinearnega časovnega kolaža. Šablonsko je predstavljena šola. Ljubezen je bolj kot ne boječa. Prizor z dojenčkom, ki je ob rojstvu na sliki star vsaj že šest mesecev, je ponesrečen. Stavek, ki ga izreče umirajoča mati: Belo se pere na devetdeset, je povsem neizrazit.

Igralska zasedba je dobra, a v posameznih prizorih skorajda “primitivna” in s tem odbijajoča. Zgodba je v celoti romaneskna in avtobiografska, vključno z imenom Bronje Žakelj.

Po koncu dolge projekcije je bil še pogovor Boštjana Gorenca – Pižame z režiserjem Markom Naberšnikom.

Igralska zasedba:

  • Lea Cok− Bronja Žakelj
  • Anica Dobra− Dada
  • Jurij Zrnec− Janez Žakelj
  • Tjaša Železnik− Mita Žakelj
  • Vladimir Tintor− Milan
  • Iva Krajnc− Marina
  • Saša Tabaković− Bojan
  • Polona Juh − dr. Majcen
  • Žiga Šorli− Rok Žakelj
  • Mei Rabič − mlada Bronja
  • Jaka Mehle − mladi Rok
  • Jure Rajšp − Urban

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja