Viteška dvorana Križank in Dvorana Julija Betetta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani bosta od 20. do 21. aprila gostila mednarodni muzikološki simpozij, posvečen 100. obletnici prvega neposrednega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem.
Dr. Jernej Weiss, foto Festival Ljubljana, Darja Štravs Tisu
Pod vodstvom dr. Jerneja Weissa se bodo zbrali ugledni muzikologi iz različnih držav, ki bodo osvetlili sodobne raziskave o vlogi radia pri posredovanju umetnostne glasbe ter njegovem vplivu na razvoj skladateljskih in izvajalskih praks. Simpozij bo ponudil celovit vpogled v zgodovinske, tehnološke in estetske razsežnosti radijskih prenosov ter njihovo vlogo pri oblikovanju slovenske glasbene kulture.
Simpozij je pred štiridesetimi leti ustanovil muzikolog in glasbeni zgodovinar dr. Primož Kuret in ga ves čas vodil ter oblikoval vse do pozne starosti, nato pa ga predal svojemu nasledniku. Pod vodstvom dr. Jerneja Weissa predstavlja eno najpomembnejših in najdlje delujočih muzikoloških konferenc v Srednji Evropi. Že od svojih začetkov simpozij sistematično umešča dosežke slovenske glasbe v širši evropski kulturni prostor; doslej je na njem sodelovalo več kot 300 predavateljev iz 20 držav, njihova dognanja, zbrana v skoraj 900 znanstvenih prispevkih, pa predstavljajo temelj sodobnih muzikoloških raziskav. Skupaj je doslej izšlo že okrog štirideset knjig simpozijskih referatov, nekateri stalni gosti pa so svoje prispevke strnili še v svoje mednarodne knjige.
Letošnji muzikološki simpozij Radio in prenosi umetne glasbe združuje 20 strokovnjakov iz desetih držav in je tematsko osredotočen na radio kot kulturno institucijo ter dejavnik družbenopolitičnega vpliva. Razprave obravnavajo tako zgodovinske kot sodobne vidike, vključno z vlogo radia v različnih političnih kontekstih, njegovim vplivom na glasbeno ustvarjalnost ter tehničnimi in arhivskimi vidiki.
Marij Osana (1880-1958), foto Wikipedija
Razprave bodo segale od vloge medija v medvojni Češkoslovaški in propagandnih mehanizmov do vpliva na ustvarjalnost sodobnih skladateljev, kot je Nina Šenk. Raziskovalci se bodo prav tako posvetili pionirskim tehničnim podvigom Marija Osane ter arhivskim zakladom pevskih legend, kot sta Julij Betetto in Marija Bitenc Samec.
Rezultati simpozija bodo objavljeni v reviji Studia musicologica Labacensia, ki vsebuje muzikološke raziskave ter predstavlja pomemben vir za preučevanje vpliva radia na slovensko glasbeno ustvarjalnost in kulturno zavest.
Leta 2018 še skupaj: Dr. Helmut Loos iz Leipziga, dr. Jernej Weiss, dr. Primož Kuret in dr. Hartmut Krones z Dunaja, foto Marijan Zlobec
Simpozij se bo prvi dan odvijal v Viteški dvorani Križank, drugi dan pa bo potekal na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, v dvorani Julija Betetta.
Na mednarodni muzikološki simpozij se navezujejo Radijske poslušalnice, ki predstavljajo strokovno zasnovan programski sklop, posvečen premisleku o vlogi radia pri ohranjanju, posredovanju in reinterpretaciji umetnostne glasbe ter zvočne dediščine. Dogodek, ki ga pripravlja 3. program Radia Slovenija – program Ars, vzpostavlja prostor poslušanja kot analitičnega in refleksivnega procesa ter spodbuja razpravo o estetskih, zgodovinskih in tehnoloških vidikih radijskega medija.
Julij Betetto, spomenik pred Ljubljansko opero, foto Viktor Škedelj
Marijan Zlobec