Založništvo tržaškega tiska se je predstavilo na 41. Slovenskem knjižnem sejmu s predstavitvijo dveh generacijsko povsem različnih knjig, a bi z eno besedo lahko rekli, da gre za publicistiko starejšega in zelo znanega tržaškega Slovenca Stojana Spetiča in mlade kolumnistke in sodelavke RAI v Trstu Antje Gruden s še kar enajstimi kolegi, tako da je vseh avtorjev v knjigi kar dvanajst. Srečanje je uvedla urednica ZTT Martina Kafol, kot gost pa je srečanje s Pisateljskega odra povezoval nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Rimu Tone Hočevar, tako da je bila v sproščenem pogovoru izrečena marsikatera anekdota. Stojan Spetič prav danes obhaja visok življenjski jubilej – osemdesetletnico in mu izrekam čestitke še za naprej.
Antje Gruden, Martina Kafol in Tone Hočevar, vse fotografije Marijan Zlobec
Spetič je bil kot predstavnik slovenske manjšine v Italiji nekaj časa še senator v rimskem parlamentu. Danes je to Tatjana Rojc. Morda bo nekoč prav Antje Gruden, ki pa ni potomka Iga Grudna. Je pa svoje kolumne objavila v Primorskkem dmnevniku, za katerega je Hočevar rekel, da je danes boljši kot so dmevmniki v Sloveniji, mdtem lko je Spetič zmajal z glavo, češ da to ni res. Spetič in Hočevar sta se v Rimu pogosto srečevala, tako da sta na predsztavitvi kar oba obujala spomina.
Spetič je povedal, kako mu je neki kolega v senatu očital, češ da je jugoslovanski senator, potem pa se mu prišel opravičit, ko je spoznal, da če bi bil res jugoslovanski senator, ki bil v Beogradu, ne v Rimu.
Na take ugotovitve se je Hočevar odzval z ugotovitvijo, da za večino Italijanov takrat sploh ni bilo jasno, kje natančno je Trst, ali je v Italiji ali Jugoslaviji. Tega še v Benetkah niso vedeli. Simpatična je bila prigoda z dvigalom, ki je pretežke Slovence zapeljalo pod pritlični prag in je Spetič moral poklicati posebno številko za reševalce. Ti pa so prišli v rekordni hitrosti petih minut. Bil je rimski senator; si predstavljate, da bi bil svetovni medijski odmev, če bi se mu kaj zgodilo.
Stojan Spetič
Spetič je rekel, da je komunist in da je bil v Moskvi. Bil pa je novinar in komentator Primorskega dnevnika. Ko so se v pogovoru spominjali slavnega Mutijevega Koncerta prijateljstva s srečanjem treh predsednikov leta 2010 v Trstu, je Spetič ugotovil, da se odtlej ni nič spremenilo na bolje.
Stojan Spetič nas v knjigi spominov Na barikadah popelje po svoji zanimivi življenjski poti od družbeno in politično angažiranega mladeniča do novinarja in politika na najvišji ravni, ki je kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja med letoma 1998 in 2001 ključno prispeval k sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
“Prihajam iz generacije, ki je jurišala v nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe. Tem idealom sem posvetil svoje življenje. In še vedno sem prepričan, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj,” v knjigi Na barikadah zapiše Stojan Spetič. Zadnji stavek v bistvu kar spominov je “Moja vest je mirna.”
Rodil se je 29. novembra 1945 na Katinari pri Trstu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval pri Sv. Jakobu in trgovsko akademijo pri Sv. Ivanu. Študiral je ekonomijo na tržaški univerzi, za profesorja ruščine pa na moskovski univerzi Lomonosova. V 70. letih prejšnjega stoletja je bil novinar pri Primorskem dnevniku, nato pa na radiu Trst A. Med drugim je bil član tabornikov RMV, Društva slovenskih srednješolcev in Mladinske iniciative. Bil je politično angažiran v Komunistični partiji Italije, v 70. in 80. letih občinski svetovalec v Trstu, nato senator od leta 1987 do leta 1992. Med leti 1978 in 1981 je bil član slovenske ekipe v “Cassandrovi komisiji”, od leta 1998 do 2001 pa vladni svetovalec za manjšinska vprašanja.
Sodeloval je pri knjigi Comunisti a Trieste ter je avtor knjig Rimski milini (ZTT, 1985) in Četnarc (samozaložba, 2016).
V knjigi Na barikadah odkrito in iskreno spregovori o prelomnem času za slovensko skupnost v Italiji ter v borbe za obstoj in uveljavitev njenih pravic.
Rodil se je 29. novembra 1945 na Katinari pri Trstu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval pri Sv. Jakobu in trgovsko akademijo pri Sv. Ivanu. Študiral je ekonomijo na tržaški univerzi, za profesorja ruščine pa na moskovski univerzi Lomonosova. V 70. letih prejšnjega stoletja je bil novinar pri Primorskem dnevniku, nato pa na radiu Trst A. Med drugim je bil član tabornikov RMV, Društva slovenskih srednješolcev in Mladinske iniciative. Bil je politično angažiran v Komunistični partiji Italije, v 70. in 80. letih občinski svetovalec v Trstu, nato senator od leta 1987 do leta 1992. Med leti 1978 in 1981 je bil član slovenske ekipe v “Cassandrovi komisiji”, od leta 1998 do 2001 pa vladni svetovalec za manjšinska vprašanja.
Sodeloval je pri knjigi Comunisti a Trieste ter je avtor knjig Rimski milini (ZTT, 1985) in Četnarc (samozaložba, 2016).
V knjigi Na barikadah odkrito in iskreno spregovori o prelomnem času za slovensko skupnost v Italiji ter v borbe za obstoj in uveljavitev njenih pravic.
Deuga predstavljena knjiga je Perspektiva generacije Izbor kolumen 2023 – 2025 enajstih avtorjev, ki jih je na 41. SKS predstavljala Antje Gruden.
V Založništvu tržaškega tiska in Primorskem dnevniku so se odločili, da ob 80. rojstnem dnevu besedo prepustita mladim. Izbor 50 kolumn, ki so med letoma 2023 in 2025 izhajale na mnenjskih straneh Primorskega dnevnika ne prinaša le zanimivega branja. Je sporočilo generacije svetu.
Antje Gruden
Avtorji so: Diana Berte, Antje Gruden, Katja Canalaz, Helena Lupinc, Sandi Paulina, Jakob Terčon, Ema Terpin, Igor Valič, Jakob Vascotto, Jadran Vecchiet, Katarina Visintin, Petra Mezinec (ur.), Jadran Vecchiet (ur.).
“Ne vemo, kaj nas čaka in ali bo naša prihodnost svetla. Zagotovo pa svetla prihodnost ne čaka družbe, ki ne prisluhne mladim in jim ne zaupa zaslužene odgovornosti. Dobro se zavedamo, da naša mladost ni zadosten pogoj za to, da bi bilo naše pisanje vredno branja in posluha. Dejstvo pa je, da smo mi prihodnja generacija odraslih v družbi. Ne ponujamo odgovorov, nimamo rešitev za vprašanja, ki jih bomo obravnavali. Želi pa dokazati, da tudi mladi razmišljamo, da smo budni in prisotni.”
Tako so v prvi kolumni 4. maja 2023 zapisali mladi kolumnisti. In svojih besed so se držali.
Ace Mermolja
Ob 80. obletnici Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika so njihove kolumne zbrali v knjigi Perspektiva generacije. Generacija iz naslova je tista Slovenk in Slovencev v Italiji, ki niso še dopolnili 35. leta starosti: enajst njenih predstavnikov se izmenično, teden za tednom, pojavlja na mnenjski strani Primorskega dnevnika in že dobri dve leti skupaj oblikuje rubriko Perspektive.
Antje Gruden
Antje Gruden je na predstavitvi spomnila na pomen solidarnosti, kot so jo pokazali ob velikem požaru na Krasu, ali na protestih v podporo Palestincem. Občutek je, da je meja med Italijo in Slovenijo še zaprta, v EPK Gorica – Novo Gorico še ni jasno, kaj bo celoletna manifestacija zapustila v duhu složnosti. Mladim je težko lagati in prav tako težko v kaj verjamejo. Meje v glavah še obstajajo.
Uroš Lipušček
Kje Gruden vidi perspektivo ali kaj v prihodnosti ? Vsak pameten človek se mora zavedati grozovitosti stanja v svetu, za spremembe pa je potreben upor. Premalokrat je prisotna podpora starejše generacije. Želi si medgeneracijske solidarnosti za skupni cilj.
Marijan Zlobec