Založba ZRC SAZU je v Atriju predstavila še zadnjič v tem letu svoje najnovejše publikacije in s tem pokazala bogato ustvarjalnost sodelavcev različnih Inštitutov s svojimi znanstvenimi, raziskovalnimi in publicističnimi profili mednarodnih razsežnosti. Na tiskovni konferenci so predstavili devet knjig, med njimi nekaj izjemnih.
Naslovnica
Morda bo za najširše bralsko občinstvo zelo privlačna knjiga Trsta ne damo ! Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945–1954. Zanimivo je, da je avtor Federico Tenca Montini, italijanski zgodovinar in publicist, sicer Videmčan, ki je doktoriral na Zagrebški univerzi in predava na Tržaški univerzi, izdal tako italijansko kot hrvaško verzijo, slovenska pa je tretja. Knjigo je prevedla Đurđa Strsoglavec. Spremno besedo sta napisala Jože Pirjevec in Tvrtko Jakovina. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za kulturne in spominske študije.
Naslovnica hrvaške izdaje iz leta 2021
Kakšni so bili cilji jugoslovanske diplomacije pri reševanju tržaškega vprašanja, desetletja trajajočega ozemeljskega spora, ki je bil eden najpomembnejših zunanjepolitičnih sporov v Evropi po drugi svetovni vojni? Ta monografija, ki je rezultat poglobljenih raziskav v najpomembnejših arhivih v Beogradu (Diplomatski arhiv ministarstva spoljnih poslova i arhiv jugoslavije), Zagrebu (Hrvatski državni arhiv) in Ljubljani (Arhiv Republike Slovenije), končno pojasnjuje nekatere vidike, o katerih je bilo v doslej dostopnih rekonstrukcijah mogoče le ugibati. Delo, ki mu poleg velikega števila neobjavljenih dokumentov koristi tudi bogata večjezična bibliografija, je razdeljeno na tri poglavja, ki sledijo glavnim cezuram v jugoslovanski zgodovini obravnavanega obdobja: osvoboditvi Trsta maja 1945, izključitvi iz Informbiroja leta 1948 in izdaji dvostranske note 8. oktobra 1953, anglo-ameriške odločitve o ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja z razdelitvijo njegovih dveh con (A in B) med Rim in Beograd.
Knjiga je izšla sicer že novembra in je vzbudila takojšen odmev s predstavitvami v medijih, kot v tržaškem Primorskem dnevniku, na RAI TDD… Prispevki govorijo o sporu med Titom in Stalinom, ki je bil tedaj odločilen, pa o burnih odnosih, ki so še tu, v Italiji, ko SFRJ ni več, o Morganovi črti, ki je bila že leta 1945 mišljena kot dokončna meja.
Federico Tenca Montini, foto FB
Jože Pirjevec je na zelo odmevni tržaški predstavitvi poudaril, da gre za zelo zanimivo knjigo, ker govori o nekem sporazumu, ki se je zdel nemogoč. Tedaj je izgledalo, kot da bo med Italijo in Jugoslavijo en stalen konflikt, medtem ko je bil Londonski memorandum prvi korak k izboljšanju tega položaja in odnosov, na žalost pa dobrih rezultatov še do danes nismo dosegli.
Italijanska izdaja knjige
Federico Tenca Montini je prečesal vse jugoslovanske arhive o tem vprašanju, ki naj bi bilo za zgled. Povedal je, da se je tedanjo politiko in življenje doživljalo drugače, v pričakovanju bodočnosti. Danes ta vizija manjka, zato pretekli dogodki tako stagnirajo.
Trsta ne damo ! je v bistvu publikacija, ki govori o sporu med Vzhodom in Zahodom, o pravici narodov do samoodločbe, avtor pa se je zavestno odločil za lahko berljivost teksta. Seveda pa knjiga ni roman, bolj spada v žanr o nelahkih prijateljstvih, saj gre za dva tekmeca, ki iščeta in najdeta način, da lahko sodelujeta.
Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju
Naslovnica
Monografija z zgornjim naslovom in v uredništvu Marijana Dovića prinaša rezultate triletne raziskave, v kateri so člani projektne skupine iz treh ustanov (ZRC SAZU, UL in UNG) združili moči z vabljenimi specialisti za posamezne cenzurne teme. Obravnava t. i. dolgo 19. stoletje – čas med francosko revolucijo in prvo svetovno vojno, ki je bil z vidika cenzure izredno dinamičen. V tem obdobju, ki ga simetrično razpolavlja revolucionarno leta 1848, se je oblikovala slovenska posvetna književnost, rojevali so se prvi časopisi v slovenščini, vzpostavljalo in krepilo se je narodno gibanje. Vse te procese je pomembno sooblikovala cesarska cenzura: do leta 1848 v obliki prevladujoče predcenzure, konkretizirane v policijsko-cenzorskem omrežju razvpitega dvojca Metternich–Sedlnitzky, po marčni revoluciji, ki je za hip razprla vrata svobode izražanja, pa zlasti v obliki pocenzure, ki je problematične avtorje krotila s pomočjo sodnega aparata.
Monografijo sestavlja enaindvajset bogato ilustriranih poglavij: uvodu vodje projekta sledita kronološko urejena osrednja sklopa (»1789–1848: Cenzura od francoske do marčne revolucije« in »1848–1918: Cenzura od marčne revolucije do vélike vojne«), ki obsegata vsak po deset poglavij.
Predgovor
Marijan Dović: Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju: uvod
I. 1789–1848: Cenzura od francoske do marčne revolucije
Z razstave o Slovencih in cesarski cenzuri od Jožefa II. do prve svetovne vojne, foto NUK/FB
Monika Deželak Trojar: Linhartovo soočanje s cenzuro na dramskem in zgodovinopisnem področju
Luka Vidmar: Zois in cenzura
Matija Ogrin: Rokopisne objave prepovedanih besedil: primer slovenskih rokopisov o Antikristu
François Bouchard: Predhodna cenzura v Ilirskih provincah: Marmontova uprava
Eva Kodrič-Dačić: Prepovedane knjige v ljubljanski Licejski knjižnici
Andrejka Žejn: V kali zatrti slovenski časopis: primer cenzure Slavinje
Marko Juvan: Ironija in sentiment na literarnem polju: Prešernovi soneti in slovenska abecedno-cenzurna vojna
Andrej Pastar: Carniolia, Leopold Kordeš in nemško časopisje na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja
Marijan Dović: Predmarčna cenzura na Kranjskem in rojstvo Novic
Nina Ditmajer: Cenzura Kremplovih Dogodivšin štajerske zemle v Gradcu in Zagrebu
II. 1848–1918: Cenzura od marčne revolucije do vélike vojne
Sonja Svoljšak: Marčna revolucija in »svoboda tiska«: odmevi in odzivi na Kranjskem (marec–maj 1848)
Ivan Kordiš: Dogodbe ob izdaji Kozlerjevega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin
Teodor Domej: Kratko življenje in konec časopisov Stimmen aus Innerösterreich in Slovenec
Tanja Žigon: Tiskovne pravde na Kranjskem v šestdesetih letih 19. stoletja
Damir Globočnik: Brencelj in Jurij s pušo: prva slovenska satirična lista pred porotnim sodiščem
Katja Mihurko Poniž: »Nemoralno samo po sebi«: gledališka cenzura in vzgoja nravi v dolgem 19. stoletju
Tone Smolej: »Predstava dovoljuje se izpuštivši rdeče označena mesta«: gledališka cenzura tujega repertoarja v Ljubljani (1898–1912)
Ivan Cankar – Erotika, 1899
Jernej Habjan: Med erotiko 19. stoletja in hlapci 20. stoletja: cenzura Cankarja
Andraž Jež: Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske
Hinko Smrekar – Ivan Cankar, 1917
Petra Svoljšak: Avstrijska cenzura med prvo svetovno vojno: iz defenzive v ofenzivo
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec