Letošnje leto je razglašeno za leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja ob stoti obletnici njegove smrti. Tavčarju je že bilo posvečenih veliko prireditev, bolj preseneča, da ga Ljubljana še ni počastila s kakšnim monumentalnim spomenikom, tako kot ga lahko vidimo na Visokem kot izjemno skulpturo kiparja Jakoba Savinška. Spominjamo pa se še portreta Jurija Šubica v Narodni galeriji. Najbolj pa nam ostaja v spominu po filmu ali nadaljevanki Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča, z najboljšo igralsko zasedbo: Poldetom Bibičem, Mileno Zupančič, Bertom Sotlarjem, Štefko Drolc, Dušo Počkaj, Jožetom Zupanom, Daretom Ulago, Ivo Zupančič, Andrejem Kurentom, Ivanko Mežan, Stanetom Lebanom, Maksom Bajcem… in z glasbo Urbana Kodra s solistom na citrah Miho Dovžanom. Nastala je slavna melodija.
Spomenik Ivanu Tavčarju na njegovem posestvu, foto Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
V letu 2023 obeležujemo 100-letnico smrti Ivana Tavčarja, eminentnega literarnega ustvarjalca, politika, gospodarstvenika in najbolj priljubljenega ljubljanskega župana. Ministrstvo za kulturo je na pobudo Občine Gorenja vas – Poljane leto 2023 razglasilo za Tavčarjevo leto. Ime Visoškega gospoda nosi tudi knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Njegovo pot od kajžarskega otroka do uglednega meščana je tlakovala nenehna želja po samodokazovanju in družbenem uveljavljanju.
Razstava v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki
Pisal je vse od srednješolskih dni do pozne starosti. Snov iz kmečkega sveta je umestil v svet domače Poljanske doline in okoliških hribov. Njegovo najboljše delo je zgodovinski roman Visoška kronika, ki naj bi izšla v treh delih, a ga je prehitela smrt. Med najbolj znana dela uvrščamo romane in povesti: Cvetje v jeseni, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae, Izza kongresa, Janez Sonce, Grajski pisar, Otok in struga, Mrtva srca, 4000.
Razstava v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki
Med ljubljanskimi slovesnostmi Slovenska matica organizira simpozij, posvečen pisatelju in politiku dr. Ivanu Tavčarju, ki bo v sredo, 22. novembra, ob 9. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8 v Ljubljani. Na simpoziju bodo z različnih vidikov osvetlili pomen Tavčarjevega literarnoumetniškega, kulturnega, političnega in odvetniškega delovanja.
Ivan Tavčar (1851 – 1923)
Dogodek organizirata Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodili pa ga bosta doc. dr. Ignacija Fridl Jarc (Slovenska matica) in red. prof. dr. Urška Perenič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani).
Program simpozija
Cvetje v jeseni (1973) z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem
Pozdravni nagovori
dr. Aleš Gabrič
predsednik Slovenske matice
prof. dr. Gregor Majdič
rektor Univerze v Ljubljani
prof. dr. Mojca Schlambergar Brezar
dekanja Filozofske fakultete UL
doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in red. prof. dr. Urška Perenič
organizatorici in vodji simpozija
Ivan Tavčar v spominjanju sorodnikov
prof. dr. Marjeta Zorc
Družinski spomini, ki ostajajo večni
Ivan Tavčar in njegova literarna dediščina
prof. ddr. Igor Grdina
Tavčarjev romaneskni vzporednik ljubljanskemu kongresu
prof. dr. Timothy Pogačar
»Pravijo, da se tam boljše živi«: Migracija v leposlovnih delih Ivana Tavčarja
prof. dr. Urška Perenič
V Zali
prof. dr. Milena Mileva Blažič
Ivan Tavčar in učni načrti za slovenščino
dr. Jernej Kusterle
Ivan Tavčar kot persona non grata
Dvorec Visoko, foto Zavod Poljanska dolina/Lucija Kavčič
Ivan Tavčar – politik in društvenik
prof. dr. Andrej Rahten
O Tavčarjevih napitnicah hrvaškemu državnemu pravu
dr. Jurij Perovšek
Ivan Tavčar kot strankarski prvak, ljubljanski župan in protiboljševik
doc. dr. Ignacija Fridl Jarc
Ivan Tavčar in Slovenska matica
Jurij Šubic – Ivan Tavčar, 1885
Ivan Tavčar – odvetnik in sokol
dr. Peter Čeferin
Ivan Tavčar kot odvetnik
prof. dr. Ivan Čuk
Sokol Ivan Tavčar
Franja Tavčar
Kot je razvidno iz programa simpozija, ni nobenega referata, ki bi predstavil Tavčarjevo ženo Franjo Tavčar, ki jo sicer vsi poznamo, prav tako pa ni prispevkov o Tavčarju ter njegovih delih v filmu, na televiziji in v radiu ter nazadnje še v muzikalu. Ni razmišljanj o županovanju v kontekstu razvoja in podobe Ljubljane. Ni pregleda recepcije Tavčarjevih del v literarni kritiki in predstavitve Zbranih del Ivana Tavčarja; ali obsegajo vse in kako. Ni primerjalne analize Ivan Tavčar in sočasna slovenska ter mednarodna proza.
Zakonca Tavčar
Franja Tavčar je postala aktivna v družbenih in družabnih krogih. Sodelovala je pri ustanavljanju Ženskega telovadnega društva in Splošnega ženskega društva, Mladike in dekliškega liceja, Dečjega materinskega doma v Ljubljani, počitniškega doma za otroke v Kraljevici na Hrvaškem in pri graditvi doma za onemogle ženske Jožefišče na Poljanski cesti. Leta 1921 je v Ljubljani ustanovila in vodila Kólo jugoslovanskih sester, ki je pomagalo Slovencem na zasedenih ozemljih, žrtvam vojne, prirejalo je počitniške kolonije za bolne in oslabele otroke ter delovalo na kulturnem, humanitarnem in obrambnem področju.
Organizirala je tudi dobrodelne akcije. V letih 1912–1913 je Splošno žensko društvo pod Franjinim vodstvom zbralo za srbski in bolgarski Rdeči križ več vagonov oblek, sanitetnega materiala in zdravil. Za svoje delo med prvo svetovno vojno je prejela odlikovanje Rdečega križa.
Tavčarjev spomenik je ustvaril kipar Jakob Savinšek leta 1957
Leta 1917 je bila med glavnimi pobudniki zbiranja podpisov v podporo majniški deklaraciji. Skupaj s Cilko Krek, predstavnico slovenskega katoliškega ženstva, je zbrala preko 200.000 podpisov. Vezane v sedem debelih knjig sta podpise izročili dr. Antonu Korošcu, ki je majniško deklaracijo 30. maja 1917 prebral v dunajskem državnem zboru…
Po prvi svetovni vojni sta zakonca Tavčar večino časa preživela na Visokem…Dva meseca po praznovanju svoje 70-letnice, 8. aprila 1938, je Franja Tavčar umrla.
Marijan Zlobec