37. slovenski knjižni sejem, ki je letos potekal na spletu, je slovesni zaključek doživel v soboto 4. decembra, ob 18. uri. Vzdušje je bilo seveda drugačno, kot na sejmih v živo, niso bila pa zato dogajanja, program in ponudba sejma nič manj pestri.
Knjiga leta ali Naj knjiga 37. slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev
Na spletno stran sejma je ekipa knjižnega sejma do nedelje, 5. decembra, dodajala vsak dan nove dogodke, ki so se odvijali na različnih odrih. Dogodki so bili večinoma posneti vnaprej in so nastali v soorganizaciji različnih založb. Skupaj so pripravili več kot 60 dogodkov za vse generacije, v sklopu Cicifesta niso pozabili niti na najmlajše. Svojo bogato ponudbo knjig po sejemski cenah na spletni strani in družbenih omrežjih sejma je predstavljalo več kot 60 založb.
Več kot 160.000 obiskovalcev spletnega sejma
Digitalno povezovanje je v času pandemije dobilo povsem nov pomen, omogočalo je delovanje tudi na področjih, ki bi zaradi novih razmer lahko popolnoma obledelo. Med takimi dejavnostmi so tudi sejmi. Zavedajo se, da spletna izvedba knjižnega sejma nikakor ne more nadomestiti živega sejma v smislu dogajanja, doživljanja, zavedanja in prodaje. Kljub temu pa je izvedba e-sejma pomemben nadomestek živahnega dogajanja v Cankarjevem domu in most do časa, ko se bodo založniki, ljubitelji knjig in drugi partnerji dogodka srečali v živo.
Skrb za založnike na prvem mestu
Ko so julija anketirali založnike, kaj pričakujejo od spletne strani knjižnega sejma, jih je ogromna večina odgovorila, da želijo, da bi spletni sejem na njihove spletne strani pripeljal čim več obiskovalcev in kupcev. Temu so prilagodili spletno stran sejma in sejemsko promocijsko strategijo, tako, da so e-sejem agresivno razširili tudi na družbena omrežja, kjer so promovirali predvsem dogodke in ponudbo posameznih založb, manj pa sam sejem oz. spletno stran sejma.
Da je bila strategija učinkovita, kažejo tudi statistike, saj so prav strani s predstavitvijo založb bile najbolj obiskane. Seveda pa že razmišljajo, kako v prihodnje to še bolje urediti.
Zadovoljni so s številom obiskovalcev sejma, saj so na vseh spletnih platformah v času sejma dosegli več kot 160.000 obiskovalcev, kar je več kot lani. Ob tem so hvaležni tudi založbam, ki so poleg tega, da so same zelo dobro skrbele za svojo promocijo, hkrati z uporabo hastagov in deljenjem sejemskih vsebin skrbele tudi za promocijo e-sejma. In s tem potrdile, da letošnji slogan – knjige povezujejo – drži!
Uspeh posameznih založb
Kot so uspeli preveriti pri založbah, so s prodajo v času sejma po vseh svojih prodajnih kanalih nekatere založbe zelo zadovoljne. Razlog seveda ni le v e-sejmu, ampak tudi v njihovi načrtovani promociji in v dejstvu, da so letos knjigarne odprte, kar pomeni, da ljudje knjige kupujejo tudi tam in ne le na spletu, kot je bilo to možno lani. Žal pa ne dosegajo rezultatov vse založbe, nekatere so prodale enako kot lansko leto, druge celo manj. Podobno je vsako leto, tudi kadar sejem normalno izvedejo, razlogi za to pa so številni, vezani na trenutno ponudbo, promocijske strategije in dostopne prodajne kanale.
Dr. Miha Kovač, predsednik Upravnega odbora:
»Iz nenavadnih razmer, v katerih je potekal letošnji sejem, smo se marsičesa naučili, zato verjamemo, da bo naslednji sejem ne samo drugačen, ampak tudi boljši od dosedanjih: da bomo našli pravo ravnovesje med dogajanji na sejmišču in spletišču, in na ta način segli do še več ljudi kot doslej. Prvi korak k temu smo naredili tako, da smo pomembno prenovili in pomladili ekipo, ki pripravlja sejem in je v težjih pogojih, kot smo pričakovali, pripravila zanimiv sejemski program. Drugi korak nas nesporno čaka naslednje leto, ko moram e-sejem postati tehnično in tehnološko boljši, vsebinsko z dogodki, še bolj zanimiv. Želimo, da bo e-sejem še privlačnejši v svoji tridimenzionalni inkarnaciji, ko se bo ta končno zgodila. Se vidimo čez leto dni!« (Po tiskovnem sporočilu)
Znana je Naj knjiga leta 2021
Znana je Naj knjiga leta 2021. Med letošnjimi sedmimi nominiranimi knjigami so obiskovalci izbrali tisto, ki je na slovesni zaključni prireditvi prejela veliko nagrado 37. slovenskega knjižnega sejma.
Naj knjigo leta izberejo obiskovalci knjižnega sejma iz seznama knjig, ki jih izbere žirija iz nabora knjig, ki jih po svojem izboru na Zbornico založnikov in knjigotržcev posredujejo založbe. Žirijo imenuje upravni odbor sejma, letos pa je delovala v sestavi: dr. Igor Saksida, dr. Urška Perenič in Agata Rakovec Kurent. Do leta 2019 je glasovanje potekalo v času sejma, tako, da so obiskovalci glasovali z glasovalnimi lističi, od lanskega leta naprej pa so glasovanje preselili na splet.
Glasovanje je potekalo od 22. novembra do 2. decembra. Izbor sedmih nominiranih knjig je bil objavljen na spletni strani knjižnega sejma.
Letos je za Naj knjigo 37. slovenskega knjižnega sejma glasovalo 3012 obiskovalcev sejma, na prva tri mesta pa so se uvrstile naslednje tri knjige:
Erica Johnson Debeljak, foto Marijan Zlobec
Prvo mesto: Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica (1196 glasov)
Močna izkušnja je močan odvod dobila v prav tako močni literaturi. Izkušnja moževe nenadne smrti v žen(sk)i izzove neverjetno bolečino, telesno in duhovno pogrešanje, ki človeka prežame do obisti, spodkoplje njegovo eksistenco, izzove občutke tesnobe, nemoči, a tudi srda in nekakšne norosti, preizpraševanja in samoanalize, da bi se pred razdiralnimi učinki duševnega pretresa slednjič lahko (re)konstruirala in na novo (iz)našla. Knjiga z drznim naslovom drzno premika meje in razbija tabuje, pa ne samo nekdanje, ampak tudi sočasne.
Drugo mesto: Irena Cerar: Pravljične poti brez meja (661 glasov)
Na pravljično pustolovščino od Trsta do Mure, od Jadrana do Alp, kjer se slovensko govori, smo prav vsi povabljeni. Avtorica se je pretkano poslužila slovenskega ljudskega pripovednega izročila, prek katerega bralca in popotnika seznanja z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi krajev v slovenskem etničnem prostoru. Prav tako nas Pravljične poti opozarjajo na pomen nacionalne subjektivitete in medkulturne identitete, kakor prevevata vso kulturno dediščino.
Tretje mesto: Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska (433 glasov)
Irena Štaudohar v svoji knjigi raziskuje življenja posebnih žensk, da bi odgrnila tančico tega zapletenega vprašanja. Zanima jo, ali je ženska lahko svobodna, zaljubljena in hkrati srečna ali pa je ta želja vedno obsojena na neuspeh. Danes se namreč zdi skorajda bogokletno pisati in premišljevati o tem, da nas ne oblikujejo le okolica, pamet in talenti, temveč tudi strasti in ljubezni. V sodobnem svetu, v katerem si želimo užitke brez čustev, odnose brez bolečin in intimnost brez tveganja, se zdi ljubezen vedno bolj ogrožena.
Podelitev Schwentnerjeve nagrade
Schwentnerjeva nagrada, ki jo podeljuje Zbornica založnikov in knjigotržcev, je priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov.
Komisija v sestavi Slavko Pregl, Janez Miš, Tine Logar in Bedita Mlinar je odločila, da letošnjo Schwentnerjevo nagrado prejme Pavle Učakar, likovni urednik v založbi Mladinska knjiga (od 1983 in do upokojitve leta 2020).
O nominaciji Pavleta Učakarja so v založbi Mladinska knjiga zapisali:
»Slovenija ima enega predsednika, dva nadškofa in enega likovnega urednika. Prvi je vrhovni poveljnik vojske, drugi načeluje vojski verujočih, tretji pa ima čisto drugačen vpliv, neke vrste mehko moč, ki jo simbolizira četica nadarjenih risark in risarjev na eni strani, na drugi strani pa praktično vsi ostali državljani, ki so se osebnostno in še kako drugače formirali ob podobah, natisnjenih v slovenskih slikanicah. Povsem jasno je torej, kdo od teh treh je zares in edinole nepogrešljiv, kateri ima najbolj vplivno in odgovorno delo. Eno je gotovo: likovni urednik ni fikus.«
Pavle Učakar, foto osebni arhiv
Pavle Učakar je v svoji skoraj 40 letni karieri likovnega urednika pomagal najti svojo likovno govorico množici ilustratork in ilustratorjev, ki danes sodelujejo s številnimi založbam. Po diplomi iz slikarstva je najprej urednikoval na založbi Partizanska knjiga, od leta 1983 pa vse do upokojitve leta 2020 je bil zaposlen na Mladinski knjigi, kot edini (knjižni) likovni urednik v državi. V teh letih je uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, še bolj pa je pomembno, da je prepoznal na stotine ilustratorjev in jim pomagal, da je njihov začetni talent prerastel v poznejše mojstrstvo.
Marijan Zlobec