Založba ZRC je na svoji zadnji spletni tiskovni konferenci po Zoomu predstavila že peto knjigo Zbranih del pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Jedro knjige predstavlja najbolj znan roman Novo mesto, ki je s to izdajo dočakal že svoj šesti različni natis. Urednik izdaje je literarni zgodovinar Drago Bajt.
Bajt je preko Zooma sporočil, da sta v knjigi dva romana; Novo mesto, ki je bilo prvo Jarčevo prozno delo, ki je izšlo v knjigi in je do tedaj najobsežnejše in najpomembnejše njegovo prozno delo. V začetnih fazah ustvarjanja, od sredine 20. let naprej, se je začela pojavljati tematika Novega mesta v različnih kratkih zgodbah z glavnim junakom Danijelom Bohoričem, kot v Adagio, Razprožajoči se valovi, Pierrot in smrt, Razhod na gori, Rdeči jezdeci, Plesalka, Ubežnik in še v nekaterih. Roman je prvič izšel v reviji Ljubljanski zvon leta 1930 in ga je Jarc potem še dograjeval, tako da je v knjigi prvič izšel leta 1932; doslej kot rečeno je dočakal šest izdaj, kar je za slovenski roman veliko.
Tematika romana je prav tako označena v kratki prozi dvajsetih let: vojna, družbeno nasilje, problem dobre in lepe nerave ter uničujoče delovanje kapitalistične družbe. Nova tematika je bila politična v okviru razpadanja Avstro – Ogrske in zatem nastajanja prve Jugoslavije ter Novega mesta, kjer je Miran Jarc živel in obiskoval šolo. Roman je bil kasneje označen kot avtobiografski in generacijski. Govori o petih sošolcih v Novem mestu, ki doživljajo vsak svoje eksistencialne probleme, in čeprav je bil Danijel Bohorič osrednji ali glavni junak, je Jarc v epilogu zapisal, da gre za peterodelni jaz. Vse sošolce je smatral za različne vidike lastne osebnosti in jih v romanu označil kot prispodobo avtorjeve duše. To so resnične osebnosti tedanjega časa, kot pesnik Anton Puc, pesnik Anton Podbevšek, teozof Edvin Šerko in slavist Bogo Teply, njihov antipod, ki pa ni izhajal iz tedanje generacije mladine, je bil nekoč “izprijeni študent” Kamin, kot nastopa ali je opredeljen v romanu. Glavni problem romana je iskanje novega človeka v obdobju kaotične kapitalistične družbe in razpadanja političnih tvorb. Junak se razvija preko vseh svojih emanacij v podobi sošolcev od prvotnega zagovornika umetnosti, preko etične preobrazbe do nekih religioznih spoznanj. Tako je roman razlagala tudi kritika po izidu romana.
Miran Jarc
Med kritiki sta roman Novo mesto pozitivno ocenila France Vodnik in deloma France Onič, Josip Vidmar ga je ocenil najbolj negativno, precej pozitvo in z današnjega vidika najbolj analitično pa ga je ocenil hrvaški kritik Ljubomir Maraković, ki je prvi omenil, da gre za Bildungsroman ali razvojni roman sodobnega tipa. V slovenski literarni zgodovini se je kasneje uveljavila oznaka, da gre za avtobiografski in generacijski roman (France Zadravec). Najnovejša literarna zgodovina govori o Novem mestu kot poetično – esejističnem romanu in s tem poudarja predvsem Jarčev stil, ki je bil precej moderen v smislu razvoja filma. Z vidika primerjalne književnosti in vplivov je o Novem mestu pisal Janko Kos, še prej Anton Slodnjak… Marjan Dolgan je roman označil kot socialno kozmično ekspresionistični… Med tujimi slavisti je o Novem mestu poglobljeno pisala še Bojana Stojanović Pantović. O romanu Novo mesto je nastalo nekaj diplomskih del. Najboljša diploma o Novem mestu je Sama Krušiča.
Drago Bajt
V drugem delu Pete knjige Zbranih del Mirana Jarca je krajši roman, ali povest kot ga nekateri opredeljujejo, Črna roža, objavljen v Ljubljanskem zvonu leta 1934. Črna roža je večslojni simbol predvsem kar se tiče tematike, saj se giblje v kmečkem okolju, okrožju neke družine, nekega jalovega rodu tistega časa, v krempljih kaotičnega kapitalizma. Črna roža je simbol kaosa tedanje družbe, po drugi strani pa obravnava erotiko in ljubezen na deželi in je simbol ženske. Kritika je pisala, da je ta Črna roža ženska, junakinja Lena Petrin, ena izmed sester, članic družine Petrin, v bistvu Rezka Zarnik, kasnejša Jarčeva žena. Sedaj je povest prvič natisnjena v knjigi. Bajt je dejal, da spada bolj v socialistični realizem in ima elemente večerniške povesti, predvsem zaradi kmečke tematike. Jarc je skušal napisati nadaljevanje te povesti kot Petrinova Katja, a se je ohranila le deloma in v odlomkih, ki jih avtor le omenja v opombah, ne pa objavlja v knjigi, saj manjka preveč besedila, ki se nahaja v rokopisu v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.
S tem je predstavljena poglavitna Jarčeva proza, v naslednji, Šesti knjigi ZB pa bodo natisnjena še tri prozna dela, eno med njimi je mladinsko.
Miran Jarc je tako postal pomemben slovenski literarni klasik.
Marijan Zlobec