V Atriju ZRC bo v ponedeljek, 8. novembra, potekal simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča (1844 –1881), prvega pomembnejšega slovenskega pisatelja, dramatika in časnikarja. Organizatorici simpozija sta izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, in dr. Neža Zajc, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Podrobnejši spored s povzetki prispevkov sodelujočih bo na voljo na spletni strani Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča.
Josip Jurčič (1844 – 1881)
Spored simpozija
Slavnostni začetek: 10.00
Pozdravni nagovor organizatoric simpozija
Uvodno predavanje, 10.10
akad. prof. dr. Matjaž Kmecl: 140 let po Jurčičevi smrti
Jurčičev spomenik na Muljavi
10.40
Matjaž Lulik (Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice): Josip Jurčič v prostoru in času
11.00
izr. prof. dr. Urška Perenič (Filozofska fakulteta UL): Nastajanje Jurčičeve podobe
11.20
dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU): Josip Jurčič kot začetnik realističnega diskurza: Od epika do zrelega pripovednika
Jurčičeva domačija na Muljavi
11.40
prof. ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, AMEU-ISH): Jurčičeva Veronika – težki pacient slovenske literature?
12.00
mag. Barbara Rigler (producentka za literarno dejavnost, JSKD): Jurčičeva »obsodba« v prevodu
12.50
dr. Mihael Glavan: Josip Jurčič – utemeljitelj slovenskega novinarstva
Josip Jurčič s svojimi junaki prvega slovenskega romana Deseti brat
13.10
doc. dr. Bernard Nežmah (Inštitut Nove revije, Ljubljana): Jurčičevo formiranje časnikarstva
13.30
dr. Janez Markeš (medijska hiša Delo): Jurčič, novinarstvo in politika v perspektivi postajanja slovenskega naroda
Razglednica z motivi Josipa Jurčiča
13.50
dr. Alja Brglez (Inštitut za civilizacijo in kulturo): Josip Jurčič: Od prekarca in podjetnika do politika
14.10
Sklepne misli in diskusija
Josip Jurčič kot urednik Slovenskega naroda
Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi, vasici v bližini Višnje Gore v revni družini malega kmeta in samostanskega kočijaža. Jurčič je bil pomemben slovenski realistični pisatelj in časnikar. V šolo je odšel na normalko v Ljubljano in nadaljeval na gimnaziji. Kot gimnazijec je veliko bral in se kmalu pojavil s svojimi spisi v takratnih listih. Pozornost je zbudil najprej s Spomini na deda, objavljenimi v Bleiweisovih Novicah. Že pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači). Pri njegovih dvajsetih je Mohorjeva družba izdala povest Jurij Kozjak, Slovenski oglasnik pa povest Domen.
Spomenik Josipu Jurčiču v Mariboru
Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo, vendar je študij kmalu opustil. Svoja dela je objavljal pretežno pri celovškem izdajatelju Antonu Janežiču v njegovem Slovenskem glasniku in Cvetju iz domačih in tujih logov. Tu so izšla pomembna uspela dela: povest Domen, prvi slovenski roman Deseti brat, zgodovinska povest Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Kozlovska sodba v Višnji Gori in druga dela. Leta 1868 je v almanahu Mladika, ki ga je izdal skupno s prijateljem Josipom Stritarjem in Franom Levstikom objavil svojo najboljšo realistično povest Sosedov sin, za katero je vzel snov iz resničnega življenja kmečkih ljudi svojega časa in velja za prvi slovenski roman.
Kasneje se je posvetil tudi časnikarstvu. Leta 1871 je postal glavni urednik Slovenskega naroda. Ob delu za časopis se je začel posvečati tudi politiki in postal eden pomembnejših mladoslovencev. Po letu 1875 se je posvetil leposlovju. Izdal je romana Doktor Zober in Cvet in sad, ob krajši realistični prozi (Telečja pečenka, Pipa tobaka, Božidar Tirtelj) se je lotil tudi dramatike. Prijatelj Levstik mu je močno predelal prvo slovensko tragedijo Tugomer. Nekaj dni pred smrtjo je končal tudi Veroniko Deseniško. Žal pa ni utegnil končati zgodovinske povesti Rokovnjači, ki jo je v nadaljevanjih začel objavljati v novi reviji Ljubljanski zvon. Umrl je v najlepših letih 3. maja 1881 zaradi pljučnice. Pokopan je na starem ljubljanskem pokopališču Navje.
Razglednica Maksima Gasparija
Marijan Zlobec
En odgovor na “Simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča”
Mislim, da je pregled dela Josipa Jurčiča koncizen, primerno kratek a hkrati primerno razvejan s čemer da vedeti, kar veliko podatkov ob 140 letnici smrti Josipa Jurčiča, čeprav je le malo Slovencev, ki so že od mladih ali celo otroških let z veseljem prebirali njegove zgodbe in knjige starejši pa gotovo njegove članke in berila v času njegovega življenja in dela še za časa njegovega kratkega življenja. Zapisal se je torej z velikimi črkami v slovensko zgodovino in je zato venomer prisoten tudi v današnjih dneh. Članek Marjana Zlobca torej nedvomno daje pravočasen in primeren pregled,
Andrej Kerin