Vinko Globokar bo postal častni član Slovenske filharmonije

Slovenski skladatelj Vinko Globokar je skladatelj sezone Slovenske filharmonije 2021/2022. SF ga bo počastila z več dogodki, vrhunec bo slovesna vročitev diplome častnega člana Slovenske filharmonije na koncertu 22. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Z glasbo neustavljivega raziskovalca zvoka, ki s svojimi deli prodira v ranljivo notranjost posameznika, skupnosti in družbe, se bomo srečali na treh dogodkih:

• na SIM – Sobotni izobraževalni matineji v soboto, 18. septembra, ob 11. uri v Slovenski filharmoniji;
  
• na komornem koncertu 8. Slowindove pomladi v torek, 21. septembra, ob 20. uri v Slovenski filharmoniji;

• na koncertu SOS-abonmaja – Abonmaja sodobnih orkestrskih skladb v sredo, 22. septembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, na katerem bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije skupaj z akordeonistom Luko Juhartom izvedla skladbi:

Vinko Globokar: Vrnitev Odisejevega sina (prva izvedba)

Vinko Globokar: Eksil III – Življenje emigranta Edvarda (prva izvedba v Sloveniji).

Na tem koncertu bo Slovenska filharmonija Vinku Globokarju slovesno podelila naziv »Častni član Slovenske filharmonije«.

Na sobotni predstavitvi in razlagi glasbe Vinka Globokarja bodo sodelovali akordeonist Luka Juhart in oboist Matej Šarc ter muzikolog dr. Gregor Pompe. Glasbenika bosta predstavila Globokarjevi deli Dihalna vaja (Atemstudie) za oboo Vrnitev Odisejevega sina (za akordeon).

Vinko Globokar

Na koncertu komorne glasbe Vinka Globokarja (v torek) bodo v Slovenski filharmoniji nastopili Trobilni kvintet Contrast, flavtist Aleš Kacjan, oboist Matej Šarc in Pihalni kvintet Slowind.

Aleš Kacjan z Globokarjevim delom za flavto, foto Marijan Zlobec

Na programu bodo Globokarjeva dela: Discours VII za trobilni kvintet, Monolith za flavto, Atemstudie za oboo in Discours VIII za pihalni kvintet.

Slowind, foto Marijan Zlobec

V Franciji živeči skladatelj Vinko Globokar je bil gost 30. zagrebškega glasbenega bienala čleta 2019, v okviru katerega so v Zagrebškem gledališču mladih izvedli njegovo skladbo Eksil št. 3 s podnaslovom Življenje emigranta Edvarda. Delo sta izvedla Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Berislava Šipuša.

Kompozicijo za 32 različnih instrumentov, zbor 48 pevcev, sopranistko, recitatorja in anonimnega improvizatorja je napisal po naročilu Bavarskega radia v Münchnu, kjer so jo krstno izvedli leta 2015. Kot je tedaj pojasnil Globokar, je glasbo napisal na verze, izbrane iz pesniške zbirke o eksilu, ki so jo izdali Združeni narodi in prinaša pregled najpomembnejših poetov od Homerja do danes, v glavnem tistih, ki so bili izgnani.

Izbral je verz iz vsake od 49 pesmi, nato pa jih je prevedel v sedem jezikov, da bi občinstvu pokazal, kako nekdo prihaja v drugo državo in ne razume njenega jezika. Odpela jih je sopranistka Piia Komsi, ki bo v sredo, 22. septembra, nastopila tudi v Ljubljani. K temu je Globokar dodal še lastno besedilo v francoščini, za katerega si je zamislil, da ga v jeziku občinstva, pred katerim se delo izvaja, pripoveduje recitator. V Zagrebu ga je interpretiral igralec Sreten Mokrović, v Ljubljani pa ga bo igralec Boris Ostan.

V delu kot solist na kontrabasovskem klarinetu nastopa še Michael Riessler, ki je bil na odru tudi v Zagrebu. Sam Vinko Globokar pa nastopa kot improvizator, da bi kot nekdanji emigrant in sin slovenskega rudarja v Franciji “poglobil občutek neustreznosti in uresničil prvo dejanje seznanjanja z izpostavljenostjo izseljenca pri srečanju s članom usklajene skupnosti”.

S tem delom je Globokar želel predstaviti razmišljanje nekega emigranta ter izpostaviti diskrepanco med razumljivostjo in nerazumljivostjo. Njegov namen je namreč bil, da bi občinstvo postavil v položaj azilanta. “Sopranistka poje zelo pomembne misli, a jih občinstvo v glavnem ne razume, zato pa recitator pripoveduje zgodbo,” je ob praizvedbi pojasnil skladatelj.

Nastopila bosta Zbor in Orkester Slovenske filharmonije z istim dirigentom, to je Berislav Šipuš.

Globokar se je rodil leta 1934 slovenskim priseljencem v Franciji, stalno pa se vrača v družinsko hišo v Žužemberku, ki jo je obnovil z denarjem od Prešernove negrade (pol je dal za obnovo Žužemberškega gradu) in prodajo svojih rokopisov najslavnejšemu zbiratelju rokopisnih not sodobne glasbe na svetu v Švici (Paul Sacher Foundation ali Stiftung). Sodi med vodilne skladatelje evropske povojne glasbene avantgarde. Vseskozi je deloval na stičišču med kompozicijo in svobodno improvizacijo, saj je bil aktiven tudi kot virtuoz na pozavni, pomemben pa je tudi kot glasbeni publicist.

Marijan Zlobec