Najnovejša knjiga Petra Opeke Uprite se ! kliče k uporu. Kakšen je ta ali naj bil ta upor, pa smo vsaj deloma slišali na literarni matineji Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani na predstavitvi njegove najnovejše knjige, na kateri je prvič zapisano njegovo ime v slovenščini kot Peter, ne pa kot Pedro Opeka.
Naslovnica knjige
Slišali smo dvoje razlag, da se je Opeka najprej malo upiral, preden so mu dali slovensko ime, potem pa popustil in se strinjal. Druga razlaga pa je jezikoslovna, češ da slovenski pravopis dovoljuje slovenjenje lastnih imen: ko gre za vladarje ali svetnike. Peter Opeka ima teoretično in praktično obe možnosti; najprej bi moral postati predsednik slovenske države, kar se na naslednjih volitvah lahko zgodi, potem pa še svetnik, o čemer bo odločala mali višja “inštanca”, kot je volilno telo.
Jože Možina, foto Marijan Zlobec
Sliši se pa lepo: Peter Opeka, Slovenec iz Argentine, najprej slovenski predsednik, ki je postal svetnik. Vidite, kaj se lahko zgodi, čeprav samo na besedni ravni, če se nekdo iz španskega Pedra prekrsti ali bolje; ga preimenujejo v Petra.
Pedro ali Peter Opeka ?, foto Wikipedija
Opeka bo vsekakor svetovno znan ostal kot Pedro. Knjigo Uprite se! sta skupaj napisala misijonar Pedro Opeka ter pravnik in nekdanji visoki uradnik več francoskih ministrstev Pierre Lunel,
Zgodovina Opekovega humanitarnega in misijonarskega delovanja na Madagaskarju je splošno znana, ne nazadnje je že bil predlagan za Nobelovo nagrado za mir in bi jo utegnil celo prejeti.
Kandidat za Nobelovo nagrado za mir
Svetovno znani misijonar in borec za človekovo dostojanstvo opozarja na krivičnost delitve sveta na revne in bogate ter vse poziva, naj se tej krivičnosti upremo. Zato, da bi vsi lahko zaživeli človeka vredno življenje!
Tadeja Petrovčič Jerina, foto Marijan Zlobec
V duhu abbéja Pierra, matere Terezije in sestre Emmanuelle tudi Peter Opeka svoje življenje posveča boju za človekovo dostojanstvo najbolj zapostavljenih. Že od leta 1989 se v okviru združenja Akamasoa – Dobri prijatelji upira revščini na Madagaskarju.
Znan je po svoji dobroti, velikodušnosti in ljubezni, a tudi po svojem neuklonljivem značaju, ki v gnevu nad krivičnostjo izbruhne kot vulkan. V knjigi razmišljanj Uprite se! nas spodbuja, da se upremo – najprej lastni sebičnosti in brezbrižnosti – in se konkretno zavzamemo za vrednote, ki svet spreminjajo v boljši kraj za bivanje za vse ljudi!
Le père Pedro au secours des plus pauvres, foto francoska Wikipedija
Peter Opeka CM (1948) si na Madagaskarju z združenjem Akamasoa – Dobri prijatelji že trideset let prizadeva, da bi moški in ženske ponovno našli svoje dostojanstvo skozi delo, izgradnjo svojih domov in ponovno izgradnjo sebe. O njegovem delu pričajo urejene vasi s šolami, bolnišnicami, športno in drugo potrebno infrastrukturo, ki so jih pod okriljem tega združenja »zgradili najrevnejši za najrevnejše«. So tudi dokaz, da lahko spremenimo svet, če vsak od nas dopusti, da ga pretrese beda najšibkejših in najranljivejših členov naše družbe.
Pedro Opeka med reveži na Madagaskarju
Pierre Lunel (1947) je pravnik, nekdanji visoki uradnik več francoskih ministrstev, ustvarja pa tudi kot pisatelj. Dejaven humanitarec je bil prijatelj in zaupnik abbéja Pierra in sestre Emmanuelle.
Na Madagaskarju se je seznanil z delovanjem Petra Opeke CM – postal je njegov glasnik, ki ljudi spodbuja, da se tudi sami dejavno pridružijo prizadevanju za pravičnejši svet in človekovo dostojanstvo.
Knjiga Pustolovščina Pedra Opeke
Uprite se je že tretja knjiga o prizadevanjih Petra Opeke in združenja Akamasoa. V slovenskem prevodu so vse izšle pri Celjski Mohorjevi: Pustolovščina Pedra Opeke leta 2013 in Akamasoa – otroške sanje leta 2016.
Kot je povedala urednica Tadeja Petrovčič Jerina, bodo maja prihodnje leto v Ljubljani počastili tridesetletnico zaobljube Petra Opeke, da gre po poti, kot jo je izbral in jo poznamo. To se je zgodilo, kot smo slišali, 20. maja 1989.
Pedro Opeka na smetišču na Madagaskarju, foto Wikipedija
Gost predstavitve je bil televizijski novinar Jože Možina, ki je med drugim na Madagaskarju snemal dokumentarni film o Opeki in zanj prejel nagrado Prešernovega sklada.
Slišali smo in gledali dokumentarni film Staneta Kerina o Opeki na Madagaskarju. Tamkajšnja oblast je izseljevala reveže iz mest, jih nagnala v največjo bedo. “To ni življenje, vredno ljudi!”, smo slišali. Smrad o onih ogromnih smetiščih, kjer iščejo otroci še kaj užitnega ali vrednega, je neizmeren. Hiše in naselja pa so nastajala pod Opekovim vodstvom brez arhitektov in njihovih birojev, ker jim ni zaupal, kaj šele, da bi koga zaposlil.
Možina je priznal, da jih je Opeka na koncu obiska na Madagaskarju le spustil v svojo skromno kapelo
Možina je omenil tudi sodobne migracije, ki so žrtev svojih držav, ker so svoje ljudi oropale njihovo domovino in delovne sile; namesto da bi pomagali in urejali razmere doma, gredo na tuje, kjer postajajo sodobni sužnji.
Peter Opeka je biser, ki ga je treba negovati, smo slišali. Kolikokrat slišimo kaj takega in za koga ? Ne vem če…
Morda pa je bila najbolj osebna opazka Jožeta Možine, češ da se Petra Opeke ne moreš naveličati, ker je tako pristen.
Marijan Zlobec