Letos praznujemo osemdesetletnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti in stoletnico Narodne galerije. V prazničnem letu Akademije bodo v Narodni galeriji postavili na ogled 69 del 23 umetnikov, nekdanjih in sedanjih akademikov, slikarjev in kiparjev. Velika večina razstavljenih umetnin je iz fonda Narodne galerije, nekatere pa so si izposodili iz drugih inštitucij in pri nekaterih avtorjih.
Metka Krašovec – Trojno ogledalo, 1992, Moderna galerija
Na ogled bodo dela slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, dopisnih članov Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.
Zdenko Kalin – Diana, 1950 – 1960, Narodna galerija
Akademik Milček Komelj je v spremni besedi h katalogu med drugim zapisal:
“K prepoznavanju zgodovinskega pomena izjemno ustvarjalnih in široko razgledanih umetnikov akademikov nas usmerja spoznanje, da so pri vsej vpetosti v mednarodni kulturni prostor vsi od njih zavestno iskali ali s svojo primarno občutljivostjo spontano izoblikovali tudi lastno narodno, pokrajinsko in osebnostno identiteto.”
Akademik, prof. dr. Milček Komelj, foto Marijan Zlobec
Gojmir Anton Kos – Potonike, 1954, Narodna galerija
Narodna galerija s to razstavo časti jubilej naše najvišje znanstvene in umetnostne ustanove, obenem pa se spominjajo skupnih začetkov, saj je prav Narodna galerija že leta 1927 izdala knjižico, v kateri je javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi Akademije, ki je po ustanovitvi leta 1938 svoje prvo domovanje dobila prav v matični stavbi Narodne galerije, v Narodnem domu.
Matija Jama – Belokranjsko kolo, ok. 1930, Narodna galerija
Izbrana dela iz opusov razstavljenih slikarjev in kiparjev nam omogočajo vpogled v razvoj naše likovne umetnosti v 20. in 21. stoletju in v širino ustvarjalnosti. V Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih sedemnajst slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev; od tega jih je šestnajst pokojnih in sedem živečih. Članstvo v Akademiji izkazuje najvišjo javno potrditev njihovega umetniškega dela.
Gabrijel Stupica – Marjan Pogačnik, 1974, Narodna galerija
Razstava Likovni umetniki SAZU. Ob 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti bo v Narodni galeriji na ogled od 12. aprila do 3. junija 2018.
Odprtje razstave bo v sredo, 11. aprila, ob 19. uri. Razstavo bo odprl akademik dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob razstavi, ki bo na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih in 1. maja, so pripravili pester spremljevalni program.
Zoran Mušič – Sedeči moški (Avtoportret), 1977, hrani Belokranjski muzej Metlika, Donacija Kambič, inv. št. BMM 384
Spremljevalni program ob razstavi
Javna vodstva z avtorji razstavljenih del
15. aprila ob 11.uri, 22. aprila ob 12.uri, 13. in 27. maja ob 11.uri in 3. junija ob 16.uri. Vodila bosta mag. Mateja Breščak in dr. Andrej Smrekar. Na izbranih vodstvih bodo navzoči avtorji razstavljenih del. Na prvem javnem vodstvu bo z obiskovalci akademik, profesor Andrej Jemec.
Akademik Andrej Jemec bo prisoten na prvem javnem vodstvu
Recital
19. aprila in 31. maja ob 18.uri bodo akademiki pesniki interpretirali svoje pesmi ob likovnih delih.
Marijan Zlobec