Prvič v kronologiji Slovenskih glasbenih dnevov v organizaciji Festivala Ljubljana se bo zgodilo, da bodo dve prireditvi: otvoritveni baletni večer Balet 100 na odru Ljubljanske Opere in baleta SNG in koncert v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu obiskali direktorji sto evropskih glasbenih festivalov, ki bodo v Ljubljani v okviru 66. generalne skupščine EFA.
Isaac Posch – Harmonia concertans
Kaj to pomeni za slovensko glasbo, si morda premalo predstavljamo. Ali bodo direktorji, ki poznajo in hkrati aktivno sooblikujejo tako rekoč najpomembnejši segment sočasnega glasbenega sveta, kot se kaže na množici festivalov, slovensko glasbeno kulturo spoznali bolj obširno, je odvisno od konkretne organizacije in nudenja informativnega gradiva, kot ga imajo soorganizatorji 33. Slovenskih glasbenih dnevov: Festival Ljubljana, Slovenska filharmonija, Društvo slovenskih skladateljev, RTV Slovenija, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor…
Johann Hermann Schein – Banchetto musical
Programski odbor 33. Slovenskih glasbenih dnevov sestavljajo: Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, prof. dr. Jernej Weiss, Univerza v Ljubljani – Univerza v Mariboru, prof. dr. Primož Kuret, Univerza v Ljubljani, Peter Sotošek Štular, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Rocc, umetniški vodja Opere, Simon Krečič, umetniški direktor Opere SNG Maribor, Snježana Drevenšek, Slovenska filharmonija , Klemen Hvala, Slovenska filharmonija, Nenad Firšt, Društvo slovenskih skladateljev, Patrik Greblo, RTV Slovenija, Maja Kojc, RTV Slovenija, Gregor Pirš, RTV Slovenija in Matej Venier, RTV Slovenija.
Paul Peuerl – Canzon
Isaac Posch in sodobniki na Ljubljanskem gradu
Medtem ko veliko koreografov uporabi za plesne kreacije glasbo, ki prvenstveno ni nastala kot glasba za ples (denimo t. i. Pastoralna simfonija na otvoritvenem dogodku 33. SGD), je v zgodovini veliko glasbe nastalo prav zato, da bi nanjo plesali. Primer take »uporabne glasbe« je zbirka Veselo glasbeno slavje (Musicalische Ehrenfreudt) zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha (ok. 1591– 1622/23), ki ji Slovenski glasbeni dnevi namenjajo posebno pozornost ob 400. obletnici prvega natisa.
Paul Peuerl – Canzon (ilustracija YouTube)
V avstrijskem Kremsu rojeni in v Regensburgu na Bavarskem izobraženi
Posch je med letoma 1617 in 1622 deloval tudi v Ljubljani in Gornjem Gradu, kjer je za ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena popravljal orgle in druga glasbila; v tem času je izdal tudi dve instrumentalni zbirki plesov. Veselo glasbeno slavje, natisnjeno v Regensburgu leta 1618, datirano pa v Ljubljani, je posvečeno Poschevim mecenom – koroškim deželnim stanovom. V uvodu za izvajalce je skladatelj posebej omenil, da so plesi namenjeni izvajanju ob obedovanju aristokratov in za ples, ki sledi. Leta 1621 je Posch v Nürnbergu izdal svojo drugo instrumentalno zbirko Veseli glasbeni banket (Musicalische Tafelfreudt), ki jo je posvetil kranjskim deželnim stanovom oz. plemenitim Kranjcem, ki »glasbo ne le spoštujejo, temveč jo s posebno milostjo pospešujejo«.
Paul Peuerl – Intrade (ilustracija YouTube)
Obe sta leta 1996 izšli tudi na Slovenskem v transkribirani, revidirani ter z biografskim uvodom in znanstvenokritičnimi opombami opremljeni sodobni izdaji dr. Metode Kokole v zbirki Monumenta Artis Musicae Sloveniae, ki jo izdaja Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Ob Poschevih plesih program ponuja osrednje avtorje tedanjega sorodnega evropskega repertoarja ansambelskih variacijskih suit – Paula Peuerla (1570–po 1624), Johannesa Thesseliusa (ok. 1590–1643) in Johanna Hermanna Scheina (1586–1630). Poleg tega pa še plesa Cesara Negrija (ok. 1535–po 1604) iz njegovega renesančnega plesnega priročnika, ki skupaj s priročniki Thoinota Arbeauja in Fabritia Carosa pomaga pri sklepanju o plesni izvedbi skladb, ki nimajo zapisa plesnih korakov in figur (med temi je tudi Musicalische Ehrenfreudt).
Za skok v čas zgodnjega 17. stoletja, ko je bil ples pomemben del humanistične izobrazbe, bo koncertni program zazvenel v kar se da avtentični izvedbi z zasedbo z zgodovinskimi glasbili uveljavljenega ansambla musica cubicularis, Poscheva in Negrijeva dela, namenjena plesu, pa še s plesnim ansamblom Cortesía, specializiranim za historične plese.
Lidija in Milan Tomášik
Milanska plesalca
Koncertni program
Isaac Posch: Balletta III (Musicalische Ehrenfreudt, 1618) Paduana in Gagliarda V (Musicalische Tafelfreudt, 1621) Couranta III, Tantz XV in Proportio (Musicalische Ehrenfreudt, 1618)
Paul Peuerl: XIII Canzona (Weltspiegel, 1613)
Johann Thesselius: Paduana, Intrada in / and Galliarda (Neue liebliche Paduanen, Intraden und Galliarden, 1609)
Cesare Negri: Alta Mendoza in Fedelta d‘Amore (Le gratie d‘amore, 1602)
Johann Hermann Schein: Padouana, Gagliarda, Courante,
Allemande in Tripla (Banchetto musicale, 1617)
Isaac Posch: Gagliarda XII, Tantz XII in Proportio (Musicalische Ehrenfreudt, 1618), Paduana in Gagliarda VI (Musicalische
Tafelfreudt, 1621)
Domen Marinčič
Izvajalci Cortesía in musica cubicularis
Lieven Baert, ples in koreografija, Lidija Podlesnik Tomášiková, ples,
Milan Tomášik, ples, Blaž Šef, govor in ples, Domen Marinčič, viola da gamba, glasbeno vodstvo, Christoph Prendl, viola da gamba, Pia Pircher, viola da gamba, Christoph Urbanetz, viola da gamba, Cristiano Contadin, viola da gamba.
Koncert bo v petek, 13. aprila, ob 18. uri v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu
Marijan Zlobec