Festival Ljubljana bo prihodnji teden gostil generalno skupščino Evropskega združenja festivalov – EFA, izvedel 33. Slovenske glasbene dneve in na tradicionalni tiskovni konferenci v Rdeči hiši ljubljanskega Magistrata predstavil najpomembnejše sponzorje 66. Ljubljana Festivala skupaj s predstavitvijo poletnega programa (od 28. junija do 3. septembra). Ta poteza je logična, smiselna in upajmo da odmevna ne le v Slovenji, ampak v širšem glasbenem in kulturnem svetu, saj je vsa dejavnost EFA uradno zabeležena v angleščini na njihovi spletni strani.
Gostitelj 66. generalne skupščine EFA Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Festival Ljubljana je, kot smo že poročali, vse od leta 1977 član Evropskega združenja festivalov (EFA), ki povezuje nad 120 festivalov in festivalskih združenj iz 40 držav. Festival Ljubljana bo skupaj z Evropskim združenjem festivalov organiziral v Ljubljani 66. generalno skupščino EFA in srečanje Festivalskega združenja EFFE (Evropa za festivale, festivali za Evropo), ki bo potekalo med 11. in 13. aprilom.
Srečanje z raznolikim programom bo potekalo na različnih lokacijah po Ljubljani; v Mestni hiši, v Grand Hotelu Union in na Ljubljanskem gradu. Udeležilo se ga bo 150 ustvarjalcev različnih evropskih festivalov in članov EFA, festivalskih alumnov, prejemnikov oznake EFFE in članov žirije, članov Evropske komisije in Evropskega sveta ter drugi. V Ljubljano bo prišel tudi komiar EU za kulturo Tibor Navracsics.
Komisar EU Tibor Navracsics, foto EuropeActive
Uradna 66. generalna skupščina EFA, na kateri bo prisotnih 100 direktorjev različnih festivalov, bo potekala v petek, 13. aprila, med 10. in 13. uro, v Veliki dvorani (skupščini) Mestne hiše.
Slovenski glasbeni dnevi združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora, hkrati pa spodbujajo k razmišljanju in iskanju novih poti do glasbe, skrbijo za odkritja, vznemirjajo z drugačnimi pogledi in vabijo k soočenju mnenj.
“Slovenske glasbene dneve v svoji 33. izdaji zaznamuje 100. jubilej začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani, zato osrednjo pozornost namenjajo glasbenemu gledališču.
Dr. Jernej Weiss, foto Festival Ljubljana/Saša Despot
V središču raziskav tokratnega mednarodnega muzikološkega simpozija z naslovom Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju: ob 100. obletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani, na katerem bo sodelovalo 32 referentov iz kar 16 držav, je proučitev širših družbeno pogojenih institucionalno-glasbenih okvirov delovanja t. i. nacionalnih oziroma državnih opernih gledališč v zadnjih dveh stoletjih. Razprava si želi s pomočjo prispevkov nekaterih vodilnih domačih in tujih opernih raziskovalcev – kot referenc na sočasno operno dogajanje v tujini – seznaniti tako z razlogi za najaktualnejšo operno problematiko(kulturno in repertoarno politiko operne dejavnosti zrazličnimi monopoli, tabuji in ideologijami, institucionalno ne/urejenostjo operne umetnosti in iz nje izhajajočimi strategijami vodenja oziroma upravljanja opernih hiš, kadrovsko in socialno klimo, medijskimi reprezentacijami opere, ne/zanimanjem občinstva in podobno) kot tudi s splošnimi miselnimi tokovi in orientirji s področja opere v 20. in 21. stoletju.” (dr. Jernej Weiss)
Pia in Pino Mlakar
Na četrtkovevm otvoritvenem baletem večeru na odru SNG Opere in baleta Ljubljana ob 19.30 bodo izvedli:
Lok, plesna suita, koreografa Pia in Pino Mlakar, obnova koreografske postavitve Olga Andreeva, Tomo in Dušanka Mlakar
Žica, glasba Janez Gregorc, koreograf Vlasto Dedovićල obnova koreografske postavitve Mateja Rebolj
Pastoralna simfonija
glasba Ludwig van Beethoven, koreograf Milko Šparemblek
Janez Gregorc
Glasbeni vodja in dirigent Marko Gašperšič, scenograf Atej Tutta, kostumograf Leo Kulaš, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Baletni večer bo izvedel Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana .
Milko Šparemblek
Solisti bodo Giorgia Vailati, Kenta Yamamoto, Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag, Petar Đorčevski, Rita Pollacchi, Owen Lane, Richel Wieles, Hugo Mbeng, Marin Ino in Nina Noč.
Vlasto Dedović
Glasbeni del Slovenskih glasbenih dnevov posledično zaznamuje več glasbeno-scenskih stvaritev. Otvoritveni večer želi s premiero baletnega triptiha ob stoletnici zasnove poklicnega ljubljanskega baletnega ansambla osvetliti štiri pomembne koreografske osebnosti, ki so umetniško obogatile slovensko baletno preteklost.
Slovenski glasbeni dnevi v svoji 33. izdaji namenjajo osrednjo pozornost glasbenemu gledališču in zaznamujejo 100. jubilej ustanovitve ljubljanskega opernega in baletnega
ansambla. Koncertni del festivala je zato poudarjen z več deli iz opernega repertoarja in razširjen z umetnostjo plesa. Otvoritveni večer želi s premiero baletnega triptiha, ki ga
ljubljanska Opera posveča 100-letnici zasnove poklicnega baletnega ansambla v Ljubljani, osvetliti koreografske osebnosti, ki so umetniško pomembno obogatile slovensko baletno preteklost. Ples se je preoblikoval iz najzgodnejših prazgodovinskih oblik ritmičnega gibanja telesa kot posnemanja živali, rajanja v krogu, izvajanja religioznih in drugih obredov prek prvih »baletov« ob koncu 15. stoletja, ko se začne nova doba profesionalne plesne dejavnosti, v umetnostno obliko izražanja z ozaveščeno artikulacijo telesa v tesni povezavi z glasbo in še više z nadčutnim svetom. »V plesu je nekaj religioznega, nekaj, kar te zveže z vsem kozmosom,« so besede Pina Mlakarja (1907–2006).
Evropsko uveljavljeni slovenski baletnik in koreograf je slovenskemu baletu vtisnil neizbrisen pečat skupaj s Pio Mlakar (1910–2000). Plesni in življenjski par je leta 1946
prevzel umetniško vodstvo ljubljanskega baleta in v njem deloval dve desetletji. Vrhunec njunega ustvarjanja je njuna izvirna koreografska stvaritev Lok, plesna suita iz leta
1939 v treh delih: Mladost, Ljubezen, Zrelost. V njej plesalka in plesalec v velikem koraku v dvoje (pas de deux) v čaru tankočutne intimnosti pričarata podobo mostu med moškim in ženskim svetom. V ljubljanski Operi in baletu je 35 let deloval Vlasto Dedović (1934–2013), ki je poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti v navezi s številnimi
predstavniki drugih umetniških zvrsti. Njegov prvenec Žica (1976) je nastal v sodelovanju z likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939) in skladateljem Janezom Gregorcem
(1934–2012), ki si je za glasbo tega baleta prislužil nagrado Prešernovega sklada. Baletni svetovljan z vrhunskim mednarodnim koreografskim opusom Milko Šparemblek (1928) je leta 1986 za ljubljanski baletni ansambel postavil Pastoralno simfonijo na glasbo znamenite Simfonije št. 6 v F-duru Ludwiga van Beethovna (1770–1827). Pomenljiv izsek
dediščine slovenske baletne umetnosti bo predstavljen v obliki treh plesnih stvaritev, od katerih sta koreografski obnovi prvih dveh pripravili Olga Andreeva in Mateja Rebolj.
Marko Gašperšič, foto SNG Opera in balet
Predstavo bo kot zadnjo pred upokojitvijo glasbeno vodil dolgoletni dirigent SNG Opere in baleta Ljubljana Marko Gašperšič.
Marijan Zlobec