KRITIK.si

Celodnevna dolga tura na območju templjev Angkor Wata pokaže ne le veličastnost osrednjega templja, ampak vsebinsko, stilno, arhitekturno in oblikovalsko različnost še drugih templjev. Sam Angkor Wat kot da ni povedal vsega ali pa je bil preveč dominanten in s svojo sklenjeno celoto ni dopuščal več drugih vsebin in podob ?

Nad zunanjim dvoriščem osrednjega templja Angkor Wat, vse fotografije Marijan Zlobec

O Angkor Watu sem povedal že veliko. Dodajam še nekaj ugotovitev strokovnjakov, ki so veliko kasneje opazovali strukturo templja iz zraka in med drugim ugotovil, da “džungla ni mogla vstopiti v tempelj”, kar je pomenilo, da se je celota ohranila, ne da bi narava prodrla v sveti prostor in ga zarasla. A za to so morali zgraditi zunanji zid in ob njem še veliko notranje dvorišče okrog in okrog templja.

Dekorativnost Angkor Wata, vse fotografije Marijan Zlobec

“Zunanji zid 1.024 m x 802 m in 4,5 m visok je obdan s 30 m široko ploščadjo odprtih tal in 190 m širokim jarkom. Dostop do templja je preko zemeljske obale na vzhodu in peščenjakovem pločniku na zahodu; slednji, glavni vhod je bil dodan kasneje, morda je bil zamenjava za lesen most. Na vsaki od smeri nema obstajajo vhodne zgradbe gopura. Zahodna so daleč največja in imajo tri uničene stolpe. Zgodovinar Maurice Glaize (2003) ugotavlja, da ta gopura odraža pravilno obliko templja.”

Zakaj so bile dekoracije še na dvoriščno stran ?

“V južnem stolpu je kip Višnuja, znan kot Ta Reach, ki je prvotno verjetno zasedel osrednje svetišče templja. Galerije tečejo med stolpi, po dva dodatna vhoda na obeh straneh gopure pa pogosto označujejo kot “slonja vrata”, saj so dovolj velika za te živali. Te galerije imajo kvadratne stebre na zunanji (zahodni) strani in zaprte stene na notranji (vzhodni) strani. Zgornja meja med stebri je okrašena z lotosovimi rozetami; lice zahodnega zidu ima plešoče figure; vzhodni zid z balustradnimi okni ima plešoče moške figure na poskakujočih živalih in devatas…”

Več deset metrov dolgi hodniki so imeli še varovalno funkcijo ?

“Zunanja stena zapira prostor 820.000 kvadratnih metrov, ki poleg templja originalno obkroža mesto in severno od templja kraljevo palačo. Kot vse posvetne stavbe Angkorja, so te zgrajene iz pokvarljivega materiala in ne iz kamna, tako da ni nič ostalo od njih, razen obrisov nekaterih ulic. Večina območja je sedaj pokrita z gozdom. 350 m pločnika povezuje zahodne gopura do pravega templja, z naga balustradami in šest sklopov stopnic, ki vodijo do mesta na obeh straneh. Vsaka stran ima tudi knjižnico z vhodi na vsaki strani neba, pred tretjim nizom stopnic od vhoda in ribnik med knjižnico in templjem. Ribniki so kasnejši dodatki k oblikovanju, saj je križna terasa varovana z levi, ki povezujejo pločnik z osrednjo strukturo.”

Čemu so služila okna na notranji strani zunanjega zidu?

“Tempelj stoji na terasi postavljeni nekoliko višje kot mesto. Izdelan je iz treh pravokotnih galerij dvigajočih se proti osrednjemu stolpu, vsaka stopnja je višja kot prejšnja. Eleanor Mannikka razume te galerije kot da so posvečene kralju, Brahmi, Luni in Višnuju. Vsaka galerija ima gopura na vsaki smeri neba, dve notranji galeriji imata stolpe na vogalih, ki tvorijo quincunx z osrednjim stolpom.”

Blagoslov četudi nisi budist ?

“Ker je tempelj obrnjen proti zahodu, so značilnosti vseh postavljene nazaj proti vzhodu, tako da je več prostora za napolnitev vsake ograde in galerije na zahodni strani; iz istega razloga so stopnice proti zahodu plitvejše od tistih na drugih straneh.”

Zunanji dvoriščni prostor je širok nekaj deset metrov

“Zunanja galerija meri 187 m x 215 m, s paviljoni namesto stolpov na vogalih. Galerija je odprta navzven templja, s stebri pol-galerije razširjena za okrepitev strukture. Priključitev zunanje galerije na drugo ogrado na zahodni strani je križni samostan imenovan Preah Poan (Dvorana tisoč Bogov). Budove podobe so prinašali romarji skozi stoletja, čeprav je večina do zdaj odstranjena. To območje ima številne napise v zvezi z dobrimi deli romarjev, večina jih je zapisanih v kmerskem jeziku, nekateri v burmanščini in japonščini. Štiri majhna dvorišča zunaj samostana so bila prvotno napolnjen z vodo. Severno in južno od križnega hodnika so knjižnice.”

Monumentalnost je imela več funkcij, med drugim je z vrha stolpov omogočala pogled na vse strani in celoto templja

“Druga in notranje galerije so med seboj povezane. Dve spremljajoči knjižnici z druge križne terase so poznejši dodatek. Od druge ravni navzgor so stene polne devatas, posamezno ali v skupinah do štiri. Ograda drugega nivoja meri 100 m x 115 m in je bila prvotno poplavljena, da je predstavljala ocean okrog gore Meru. (Ray v opisu Lonely Planet guide to Cambodia).”

Po strmini v kraljestvo bogov

“Trije sklopi stopnic na vsaki strani pripeljejo do vogalnih stolpov in gopuras na notranje galerije. Zelo strma stopnišča predstavljajo težaven dostop v kraljestvo bogov.

Bodo nekdaj kultivirana jezera obnovili ?

Ta notranja galerija, ki se imenuje Bakan, je kvadrat s stranico 60 m, z osnimi galerijami povezuje vsako gopura s centralnim svetiščem in pomožnimi svetišči, ki se nahajajo pod vogalnimi stolpi. Strehe galerij so okrašene z motivi trupov kač, ki se končajo v glavah levov ali garudas. Izrezljane preklade in pedimenti krasijo vhode v galerije in pot do svetišča.

Osrednji stolp v Angkor Watu je višji od štirih okrog njega

Stolp nad osrednjim svetiščem se dviga 43 m visoko in je 65 m nad tlemi; za razliko od prvotne tempeljske gore, je osrednji stolp dvignjen nad okoliške štiri. Svetišče samo, originalno s kipom Višnuja in odprto na vse strani, je bilo obzidano, ko je bil tempelj spremenjen v teravadski budizem, ob novih zidovih stojijo Bude. Leta 1934 je konservator George Trouvé izkopal jamo pod osrednjim svetiščem. Napolnjena s peskom in vodo pa je bila že oropana svojega zaklada, vendar je našel svete ostanke zlatih lističev dva metra nad tlemi.” (Po Wikipediji).

Monumentalnost je bila še zunaj tempeljskega kompleksa Angkor Wat

Obhod sedmih templjev na veliki turi je trajal osem ur. V komentarjih na prve zapise je bilo omenjeno drevo, ki se je zraslo z zidovjem in še danes vzbuja posebne občutke o moči narave, ki lahko premaga kamen. Kompleks, znan pod imenom Preah Khan, pomagajo po vpisu Angkor Wata v dediščino Unesca leta 1991 obnoviti Američani.

Seme vzklije povsod

Tempelj s slavnim drevesom se uradno imenuje Ta Prohm. Nastal je ob koncu 12. ali na začetku 13. stoletja. Njegovo izvirno ime je bilo Rajavihara ali kraljevi samostan. Zgraditi ga je dal kmerski kralj Jayavarman VII. Danes ga pomaga obnavljati indijska vlada.