Mladinska knjiga in Cankarjeva založba bosta sodelovali na Festivalu poezije, ki bo potekal v Cankarjevem domu v četrtek, 5. novembra.
Kdaj pesmi postanejo komadi in kateri komadi so naši?
Prvi dogodek bo v četrtek ob 15.50, v 1. preddverje, Oder Zofke Kveder (Cankarjev dom, Ljubljana).
Voditeljica Zora A. Jurič bo v pogovoru gostila pesnico in prevajalko Živo Čebulj, pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj in vodjo uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi in avtorja pesniške kompilacije Naši komadi Andreja Ilca. Skozi pogovor bodo odkrivali, od kod prihajajo pesmi, kaj povezuje različne pesniške glasove in od kdo sploh ideja za serijo pesniških kompilacij Komadi. Predvsem pa bodo vsi trije gostje z veseljem prebirali sebe in druge.
Feri Lainšček – Sanje, dvojina in brezčasne pesmi
V četrtek ob 16.30, Cankarjev dom, 1. preddverje, Oder Srečka Kosovela (Ljubljana).
Feri Lainšček na predstavitvi knjige poezije lani, foto Marijan Zlobec
Urednica Nina Žitko Pucer se bo s pesnikom, pisateljem, dramatikom in scenaristom Ferijem Lainščkom pogovarjala o njegovem pesniškem opusu in predvsem o zadnji pesniški zbirki Sanje so večne, ki je izšla lansko leto pri Cankarjevi založbi in bila ponatisnjena takoj po izidu. Feri Lainšček se tudi tokrat predstavi kot pesnik dvojine, intime, brezčasja in impresionističnih motivov Prekmurja. Kje vedno znova najde navdih? Kaj mu pomeni dvojina? In kako ustvariti pesem, ki se dotakne nas vseh?
https://kritik.si/2025/10/24/feri-lainscek-postavlja-najvisje-svobodo-in-ljubezen/
Lainšček je začel pesniti okrog leta 1981, ko je bil avantgardizem iz druge polovice šestdesetih in prve sedemdesetih let že v zatonu in je obstajal bolj kot družbena in kulturna provokacija.
Svojo poezijo je označil kot ljubezensko, ker je zanj ravno ljubezen najvišja življenjska vrednota, poleg svobode, pri čemer je svoboda mišljena kot splošna civilizacijska vrednota, ljubezen pa bolj intimna, oboje pa seveda individualna.
Feri Lainšček z zbirko Sanje so večne, foto Marijan Zlobec
Antologija Sanje so večne zajema iz ustvarjalnosti od leta 1990, a je na koncu objavljenih naslovov kar devetnajstih zbirk, od prve Kot slutnja radovedno (1981), prek Dnevovina (1988), Visoka pesem (1988)…do omenjene prve pri Cankarjevi založbi Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini (2007).
V komentarja po objavi lanskega poročila p Lainščkovi antologiji na Kritik.si je bilo ugotovljeno, da je najstarejša pesem v knjigi pravzaprav Mary Ann iz leta 1983, ki jo je takrat uglasbil Oto Pestner in izdal na mali plošči. Pesem je nato doživela še angleško, nemško in hrvaško različico, v nemščino jo je prestavil Vinko Šimek. Na albumu je bila prvič objavljena leta 1986, ko je Oto uspešnice zadnjih nekaj let izdal na veliki plošči Mama Tereza pri založbi Helidon.
Marijan Zlobec