Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila nekaj zelo zajetnih knjig, ki so nastajale z raziskovanjem mnogega dokumentarnega in drugega gradiva skozi desetletja ter z izjemnimi osebnimi napori, znanjem, iznajdljivostjo, poizvedovanjem, potovanjem, obiski, pogovori, osebno naklonjenostjo do predmeta raziskovanja, skorajda bi lahko rekli s strastjo, saj tako delo nikoli ni plačano.
Naslovnica
Med izjemnimi knjigami je Glas kamna spod Čavna Zgodbe kamnarjev in zidarjev iz srednje Vipavske doline dr. Božidarja Premrla. Knjigo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje.
Božidar Premrl in Agata Tomažič iz ZRC SAZU, vse fotografije Marijan Zlobec
Obsežna monografija je že 24. samostojna knjiga Božidarja Premrla, v kateri obravnava zgodovino kamnarstva in kulture kamna na Primorskem. Avtor v njej z etnološkega in umetnostnozgodovinskega zornega kota predstavlja naravno, stavbno in kulturno dediščino ter njene ustvarjalce v srednji Vipavski dolini od Ajdovščine do Šempasa in Ozeljana v obdobju od srede 15. stoletja do današnjih dni. Ta knjiga se še dodatno odlikuje s sistematičnimi in izčrpnimi predstavitvami ljudskega izrazoslovja za različne kamnine na območju srednje Vipavske doline, opisi nekdanjih ročnih tehnik izboljševanja kmečkih zemljišč, pridobivanja, obdelovanja in vgrajevanja kamna ter prikazi tipičnih primerov kmečkega stavbarstva in njegovih reprezentativnih kamnoseških členov, zlasti portalov. Posebej je treba omeniti tudi tehtna poglavja o sakralni arhitekturi in kamnitih nabožnih znamenjih ter njihovih ustvarjalcih.
Božidar Premrl
Knjiga je pomemben dosežek etnološke in umetnostnozgodovinske stroke, saj z objavo ustnih pričevanj kamnarjev, zidarjev in kmečkega prebivalstva o tradicionalnih tehnikah ročnega dela prispeva k ohranjanju nesnovne kulturne in tehniške dediščine, zanimiva pa je tudi za širše slovensko občinstvo. (Iz uradne predstavitve knjige).
Božidar Premrl
Božidar Premrl je med predstavitvijo knjige poudaril, da je to že njegova štiriindvajseta samostojna knjiga, v kateri obravnava zgodovino kamnarstva in kulture kamna na Primorskem.
“Knjiga pomeni še eno belo liso manj na tem strokovnem področju, s katerim se ukvarjam že skoraj štiri desetletja.
V njej z etnološkega in umetnostnozgodovinskega zornega kota po že običajnem vrstnem redu obravnavam naravno, stavbno in kulturno dediščino ter njene ustvarjalce v srednji Vipavslki dolini od Ajdovščine do Šempasa in Ozeljana v obdobju od srede 15. stoletja do današnjih dni.”
U uvodnih poglavjih povzema poglavitne geološke in geografske značilnosti obravnavanega območja. Podrobno popisuje različne kamnine in izredno bogastvo ljudskih poimenovanj zanje.
Sledi poglavje o številnih kamnolomih in peskokopih po posameznih krajih, ki so nekdaj dajali kruh krajevnemu prebivalstvu.
Posebno poglavje je o tradicionalnih ročnih načinih izboljševanja sveta, o katerih pričajo nešteti suhi zidovi, groblje in slikovite podzidane kulturne terase.
Lapidarne orise “kamnarsko najbolj aktivnih” vasi je v knjigi dopolnil in popestril s poglavjem o “ljudski geografiji” Vipavske doline in z njo povezanih vaških zbadljivkah ali špotljivkah.
Zajetno poglavje je posvetil podeželskemu oziroma kmečkemu stavbarstvu, v katerem razčlenjuje splošne značilnosti kmečkih domačij, predstavlja pa še kamnoseške člene kmečkih stavb.
Največ prostora in slikovnega gradiva odmerja portalom in portonom kot najbolj reprezentativnim kamnoseškim izdelkom, ki jih obravnava tako v zgodovinskem kot v tipološkem pogledu, najbolj izčrpno pa predstavlja v besedi in sliki portale v podčavenskem stilu, ki dajejo poseben pečat kamnoseštvu in stavbarstvu tamkajšnjih vasi.
V posebnem poglavju Božidar Premrl obravnava zidanje cerkvenih stavb, pri čemer se omejuje na tiste cerkve in njihove stavbne faze, za katere je v pisnih ali ustnih virih dobil podatke o mojstrih, ki so jih zidali ali klesali kamen zanje. Opisom cerkva je pridružil tudi nekaj zanimivih kapelic, sklesanih iz kamna.
V drugem in tretjem delu knjige podrobno opisuje nekdanje ročne načine pridobivanja in obdelave kamna, dejavnosti kamnolomcev, minerjev in kamnosekov. Kamnarski dejavnosti sledijo opisi raznovrstnih zidarskih del in tradicionalnih zidarskih običajev.
Četrti del knjige obsega delovne biografije kamnarjev in zidarjev ter drugih s kamnom povezanih delavcev, ki si sledijo po krajevni pripadnosti. Med njimi sta slavni altarist Mihael Kuša in zidarski umetnik Miha Blažko.
V petem poglavju je temeljito in izčrpno predstavljena brusarska in oslarska dejavnost, ki je bila najbolj razvita v Stomažu in Lokavcu.
Božidar Premrl je veliko informacij dobil med pogovori s še živečimi zidarji, potomci nekaterih kamnosekov ter številnih starejših kmečkih poznavalcev in pripovedovalcev že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja.
Na koncu knjige je zbral obsežen slovarček narečnih in žargonskih izrazov ter bralcem prijazne razlage strokovnih izrazov. Poleg literature je posebnost knjige podroben seznam vseh pripovedovalcev z njihovimi naslovi. Knjigo avtor posveča njim, saj bi je brez njihovih pričevanj ne moglo biti.
Izredno bogato je slikovno gradivo, tako staro kot novo. Tako je nastala izredna knjiga (495 strani), grafično zelo pregledna in urejena, s tisoči podatkov.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec