Mladi virtuozi Festivala Ljubljana se nadaljujejo že 34. leto zapored, kar pomeni skupaj okrog 540 koncertov in nepredstavljive možnosti za uveljavitev mladih domačih in gostujočih tujih glasbenikov, kot smo jih doživljali sinoči v Viteški dvorani Križank s kar dvema španskima zasedbama. Najprej je nastopil kvartet saksofonov Sabelsax.
Sabelsax, vse fotografije Marijan Zlobec
Španska glasbena kultura je dosegla najmočnejši prodor v slovenski kulturni prostor po osamosvojitvi ter vzpostavitvi diplomatskih odnosov na najvišji ravni. Španija, pa tudi Slovenija je imela srečo, da so se vsi dosedanji ambasadorji in ambasadorke – te še posebej – izkazali z velikimi željami po promociji španske kulture ravno pri nas. Zakaj je tako, bi bil odgovor v zaprtosti mnogih slavnih festivalov za programe, ki niso povsem njihovi (Salzburg, Bayreuth, Luzern, München, Berlin, Dresden, Leipzig, Dunaj, Praga…). V tem smislu je Ljubljana Festival programsko in izvajalsko bolj odprt, je časovno širši in geografsko dosegljiv, pa tudi turistično privlačen.
Sergio Garfella in Martí Fenollar
V zadnjem času več španskih glasbenikov nastopa še v ciklu Mladi virtuozi, na 75. Ljubljana Festivalu pa lahko pričakujemo morda največji otvoritveni spektakel doslej. Potekal bo na Ljubljanici od Zmajskega mosta do Špice, kjer bodo uredili prostor za kakih 1500 ljudi. Ves scenarij je med svojim ogledom in vožnjo po Ljubljanici zasnoval režiser Carlus Padrisa, ki bo poleti prihodnje leto prišel s svojo skupino La Fura dels Baus in izpeljal svoj program. Ta je, kot je povedal direktor in umerniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, v zaključni fazi.
Kvartet Sabelsax je španski kvartet saksofonov, ki so ga leta 2024 ustanovili štirje mladi glasbeniki z Višjega konservatorija za glasbo Salvador Seguí v Castellónu v Španiji. Zasedbo sestavljajo Sergio Garfella na sopranskem saksofonu, Pablo Martínez na altovskem saksofonu, Miquel Lliso na tenorskem saksofonu in Martí Fenollar na baritonskem saksofonu.
Miquel Lliso in Pablo Martínez
Kvartet je nastal iz skupnega zanimanja za komorno muziciranje in raziskovanje repertoarja za saksofonsko zasedbo. Nase je opozoril z energičnimi nastopi, enotnim zvokom in zrelim pristopom k interpretaciji. Nastopil je v Starem kraljevem kazinu v Castellónu, Avditoriju in kongresnem centru Castellón ter različnih dvoranah v Valencijski skupnosti. Zasedba je prejela več priznanj, na Višjem konservatoriju za glasbo v Castellónu pa tudi najvišje odlikovanje za glasbeno odličnost in umetniško zavzetost.
Veselje nastopajočih v Viteški dvorani Križank
Isaac Albéniz (1860–1909) velja za enega ključnih začetnikov španske nacionalne šole in pomembnega predstavnika španske klavirske glasbe. Kot virtuozni pianist in skladatelj je v svoja dela vključeval ritme, melodiko in zvočnost iz španske ljudske glasbe, pozneje pa so zaživela tudi v priredbah, zlasti v kitarski literaturi. Sevilla je tretji del Španske suite št. 1, op. 47, ki je bila sprva sestavljena iz štirih skladb za klavir, po skladateljevi smrti pa ji je založnik Friedrich Hofmeister dodal še štiri.
Miquel Lliso in Pablo Martínez
Suita je zasnovana kot zvočna upodobitev različnih španskih regij in predstavitev njihovih slogov. Sevilla izhaja iz folklornega in improvizacijskega značaja andaluzijske glasbe; zaznamujejo jo zapomnljivi motivi, bogato okrašena melodika, nihanja tempa in dinamike ter rapsodičen osrednji del. (Iz programa Jana Prepadnika).
Miquel Lliso
Sevilla je kot rečeno napisana za klavir, a je že dočakala številne priredbe, med njimi je za kvartet saksofonov. Tu zazveni mogočno, ritmično natančno, kolektivno, a s sopranskim saksofonom solo in ostalimi kot spremljava. Vse izpade zelo plesno, a hitro.
Kvartet
Solo, ki presega skladbo in njeno izvedbo na sredini, je kot nekakšen vmesni melodični izziv, ki ne želi biti zgolj ritmika, ampak še melodika, spevnost, skorajda meditacija, čeprav zelo kratka.
Krasen nastop
Izjemna je osrednja melodija, ki povzdigne Španijo kot glasbeno sončno, optimistično, samozavestno, sproščeno. Sevilla pa je že sama po sebi zgodovinski simbolj in kot mesto odločilno v mnogih delih iz svetovne glasbene zakladnice. Zakaj je tako, si zna odgovoriti vsakdo, ki je tam že bil vsaj dva, tri dni.
Gostujoči saksofonisti so ustvarili koncertno razpoloženje, kot smo si ga želeli.
Kvartet Sabelsax
Guillermo Lago (1960) je skladateljski psevdonim nizozemskega glasbenika, aranžerja in skladatelja Willema van Merwijka. Skladati je začel razmeroma pozno, sredi že oblikovane izvajalske in aranžerske kariere, nato pa je komponiranje postopoma postalo središče njegovega delovanja. Posebno vlogo v njegovem opusu zavzema ciklus Mesta, ki ga je leta 2010 začel pisati za Tiesa Mellemo in Kvartet Amstel.
Kvartet Sabelsax
Delo je niz glasbenih skic mest z osebnim pomenom: Kordova izhaja iz spomina na muziciranje pred Mezquito, Sarajevo iz prijateljstev in povojne obnove tamkajšnjega saksofonskega življenja, Adis Abeba iz sodelovanja s pevko Minyeshu, Montevideo iz tradicije tanga, Köln iz nostalgije ob Renu, mestnem središču in katedrali, Tokio pa iz energije japonske prestolnice. (Iz programa).
Sabelsax: Miquel Lliso
Kvartet Sabelsax je za svoj koncert v Ljubljani izbral le prva štiri mesta, s čimer je pravzaprav dal vedeti, da mesta niso pogoj celovitosti kompozicije, ampak so možnosti njenih kombinacij. To je po svoje redkost, morda pa niti ne, če spomnimo na prvo skladbo koncertnega večera.
Sabelsax: Pablo Martínez
Izbrati mesta je nekako tako, kot je slavni italijanski dirigent Riccardo Muti pred kratkim dejal, da ima vsak orkester svoj parfum. Tako ga imajo tudi mesta. Kakšen “parfum” bi lahko imela Ljubljana, bi se dalo odgovoriti ob pregledovanju popevk o našem mestu. Sam bi v tem trenutku izbral V Ljubljano z Marjano Deržaj, seveda če bi kdo znal napisati vrhunski aranžma za kvartet saksofonov. Besedilo je sicer napisala Svetlana Makarovič, uglasbil pa ga je Ati Soss, ki je sicer bil tudi odličen saksofonist.
Sabelsax: Sergio Garfella in Martí Fenollar
Izvedba mest je bila odlična. Vse je bilo izraženo po domnevni karakterni identiteti mest, kot jih je verjetno videl in doživljal sam skladatelj, ki si je želel zajeti njihovo dušo, čeprav skozi zvok kvarteta saksofonov.
Sabelsax: Sergio Garfella in Martí Fenollar
Razumljivo, da je bila uvodna Kordova zelo hitra, ritmična, z občutenim solom sopranskega saksofona, ob zelo hitri spremljavi ostalih glasbenikov. A vmes je počasna melodija, kot refleksija mesta, s solom baritonskega saksofona in odličnim skupnim muziciranjem, z mnogimi sinkopiranimi ritmi in nasploh vzdušjem, ki se hitro in nenehno spreminja. Dohitrega in odsekanega konca.
Sabelsax: Sergio Garfella in Martí Fenollar
Sarajevo nas prevzame s svojo žalostjo in sodoživljanjem vsega tragičnega, krivičnega, zločinskega, jokajočega, kot da bi bili v Srebrenici. Mi smo to občutili kot nekaj nam zelo bližnjega, spoznavnega, občutenega. Osrednja melodija je zelo uspela v ilustraciji nekdanjega dogajanja, od katerega je resda minilo že trideset let, a si Bosna še do danes ni zares opomogla. Jokajočo melodijo sopranskega sola dopolnjuje ritmična spremljava, potem pa se žalost zaokroži, umiri, pa spet ritmika z melodijo ponovi.
Bolj zagonetno je bilo tretje mesto Adis Abeba, ker bi morali poznati pevko Minyeshu in nasp0loh etiopsko glasbeno kulturo. Nekako čutimo črnsko duhovno kulturo; temno, težko, dramatično in hkrati spevno.
Montevideo je bila izvedena v tradiciji urugvajskega tanga, česar morda ne bi pričakovali kot nekaj tipičnega za drugo prestolnico tanga v Južni Ameriki, a ima posebno oznako tango balada. Uvod je precej počasen, iščoč osrednje melodije in akordične spremljave, predno se izraz na sredini ne spremeni in postane tango, z veliko sinkopiranega, lahko bi dodali strastnega ritma, a so ostajali vsi glasbeniki zelo skupaj in izkazali svojo vrhunsko pripravljenost.
Sabelsax
Knjiga recitacij izhaja iz zanimanja za staro glasbo, ki je Davidu Maslanki (1943–2017) odpirala prostor za nova dela. Ameriški skladatelj poljskega rodu je bil posebno znan po delih za pihalne zasedbe, njegov slog pa združuje ritmično intenzivnost, tonalnost in izrazito melodično usmerjenost. Cikel za saksofonski kvartet je nastal po naročilu tokijskega Kvarteta saksofonov Masata Kumoija, ki ga je tudi krstno izvedel in prvi posnel. Maslanka ga je razumel kot nekakšno zbirko kratkih, intimnih pesmi, v katerih se sodobna zvočnost saksofonov srečuje s korali v obdelavah Johanna Sebastiana Bacha, madrigalom Carla Gesualda in gregorijanskim koralom. Naslovi stavkov krožijo okoli teme smrti, ki jo je skladatelj povezoval s prehodom starega v novo. Sklepni stavek je Fanfare in variacije na koral Durch Adams Fall. (Iz programa).
Sabelsax
Kvartet začenja s skupno melodijo, iz katere izstopi solo sopranskega saksofona, kot fanfare, a sledi ritmično izjemno zahtevna skupna igra, prehajanje solov, ujemanje, dialog, potreben perfekcionizem. Solo dele izvajajo še drugi saksofonisti, tako da je nujna izjemna koncentracija, skladnost, občutek za soigro. Variacije so različne po tempu, melodiji, izrazu, duhovnem karakterju. Bolj kot glasba iz zgornjega opisa, se kaže sodoben občutek za doživljanje intimnega sveta, sočutnega, refleksijskega, morda celo milostnega. Vedno pa je vse možno postaviti v realni konkekst svetovnega dogajanja. V njem je vse; hiter ritem, dramatičnost je drugačna podoba kot izvajanje duhovnih globin prosvetljenega posameznika. Zanimivo pa je, da se sam konec po poprejšnjem divjem ritmu s sklepnimi akordi vseh kar petkrat ponovi.
Vsi so bili odlični.
Sabelsax
V Ljubljani smo v zadnjih letih ali še več slišali in videli kar nekaj slovenskih kvartetov saksofonov, bodisi moških ali ženskih, samo iz študentov ali dijakov, ali pa v kombinaciji še s svojimi profesorji, kot sta bila npr. kulturni minister Dejan Prešiček ali profesorja in solista Matjaž Drevenšek ter Miha Rogina.
Te množice saksofonistov iz slovenskih vrst na koncertu nismo opazili. Ni jih zanimal niti pri nas neznani, a atraktivni koncertni program. Kaj šele, da bi se soočili s tujim in lastnim znanjem. S tem pa se odpira vedno aktualno vprašanje, zakaj mladi sploh študirajo glasbo, če jih študij kolegov, njihovo znanje in programi ne zanimajo.
Eden izmed elementov študija je tudi spoznavanje programov, o katerih se med svojim študijem ne seznanjajo.
Sabelsax je zelo nadarjen kvartet saksofonov
Znan je bil Ljubljanski kvartet saksofonov. Mlada in uveljavljena zasedba nadarjenih glasbenikov ter študentov z Akademije za glasbo v Ljubljani (v različnih zasedbah so sodelovali npr. Tia Ivajnšič, Lan Meden, Boštjan Rojc, Arijan Mačak, Domen Koren in Jurij Bregar), redno nastopajo na domačih odrih in festivalih (kot so Festival Ljubljana, GM oder v Slovenski filharmoniji).
Veselje po prvem koncertu v Ljubljani
Na 70. Ljubljana Festivalu je nastopil kölnski Kvartet saksofonov Signum, katerega člana sta tudi slovenska saksofonista Blaž Kemperle in Alan Lužar. Vodilo kvarteta mladih glasbenikov s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih je iskanje novih idej, izzivov in zanimivih glasbenih srečevanj, kar odmeva tudi v neobičajnih koncertnih programih.
Iz Španije je na 33. Mladih virtuozih nastopil Kvartet saksofonov Element, ki ga sestavljajo študentje Višjega konservatorija za glasbo Salvador Seguí iz Castellóna – Vicent Pallares, Elia Lucia Renau, Ernest Almudever in Ruth Villanueva. Čeprav gre za razmeroma mlado zasedbo, je kvartet v kratkem času dokazal izjemno zrelost in tehnično dovršenost, kar potrjujeta tudi osvojeni nagradi – druga nagrada na internem tekmovanju konservatorija ter prva na Mednarodnem glasbenem in pevskem tekmovanju Giovani in Crescendo.
Mladi glasbeniki so bili po koncertu zelo zadovoljni; najprej so zadovoljili sebe, potem pa še nas. Ne vem pa, zakaj koncert ni bil sneman ?
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec