Nabito polno Poletno gledališče Križanke je sinoči spremljalo slovensko premiero dolgo napovedovanega filma Gajin svet 3 režiserja in scenarista Petra Bratuše, ki mu je pri scenariju pomagala še Špela Levičnik, scenografa Mihe Ferkova, kostumografinje Monike Lorber in avtorja glasbe Anžeta Rozmana (Bleeding Fingers, Los Angeles). Večer je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, ki je film z odra napovedal, tako kot sklenil z nekaj pogovori z režiserjem in glavnima igralcema.
Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar z možem Alešem Musarjem in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek s hčerko Evo Marijo, vse fotografije s premiere Marijan Zlobec
Ko so se vsi avtorji in igralci, razen predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je sicer prišla na premiero pogledat, kako filmskim junakom v predsedniški palači podeljuje državna odlikovanja za pogum pri reševanju Gajine mame iz kremplev mafije v neki sicer izmišljeni državi, skratka v tujini, a je morala takoj domov, ne pa na oder kot filmska igralka.
Vzdušje je bilo zelo optimistično in polno energije, veliko je bilo mladih gledalcev, otrok s starši, starejših radovednežev in spremljevalcev slovenskega filma. Na koncu, ko je Pižama avditoriju povedal, da mu je režiser Bratuša povedal, da bi rad videl stoječe ovacije v gledališču, so vsi v trenutku vstali in nastopajoče nagrajevali stoje.
Slišali pa smo, da je bila pred dnevi prva prava premiera filma v Sarajevu na tamkajšnjem mednarodnem filmskem festivalu. Film je bil premierno prikazan v programu Teen Arena, svetovne premiere pa se je udeležila tudi filmska ekipa.
V Sarajevu so se mudili Uma Štader, Sebastijan Cavazza, Ajda Smrekar, Goran Navojec in režiser Peter Bratuša ter scenaristka Špela Levičnik, producent Miha Zore, direktor fotografije Dominik Istenič, montažer Jan Lovše in asistent režije David Belina.
Režiser Peter Bratuša razlaga nastajanje filma
Zgodbe o upanju, pogumu in optimizmu ne poznajo ovir in ne meja. Takšna je tudi zgodba Gajinega sveta 3, ki jo je sarajevsko občinstvo sprejelo s toplino, zanimanjem in navdušenjem. Gajin svet 3 je tako svojo pot začel v Sarajevu – mestu, ki že desetletja povezuje filmske zgodbe in ljudi, ustvarjalcem odpira vrata v svet ter s svojo posebno filmsko energijo navdihuje generacije. (Iz poročila 24 ur).
Ljubljanska premiera je zelo uspela, kar se je videlo po burnih aplavzih in ovacijah za vse nastopajoče in avtorje, še posebej pa za režiserja in najbolj znana igralska imena ter seveda samo Gajo Umo Štader, ki je pokazala in dokazala svoj velik igralski talent, inteligenco, lepoto, ki jo odlična kamera še izpostavi, iznajdljivost, pogum, karakter, ljubezen do sicer ločene matere, humanitarne zdravnice.
Gaja ne pozna meja in je pripravljena iti do konca, tudi v smrt, če bi se stvari tako odvijale, a se na srečo ne, za kar sta imela zasluge dva helikopterja Slovenske vojske z oboroženimi vojaki, ki so v zadnjem trenutku rešili situacijo, ki se je po zmagoslavnem begu iz ujetništva rešenih otrok in njihovih rešiteljev pokazala za brezizhodno.
Poljanska gimnazija je privlačna s svojim zgodovinskim profilom, fotografije: Felina Films
Brez Ume Štader filma Gajin svet 3 ne bi moglo biti v tako prepričljivi in privlačni podobi, kot jo spremljamo. Marsikaterega preobrata in dejanja v zgodbi od nje ne bi pričakovali, a s svojo intuicijo, povezano s trmo in odločnostjo, obvladovanjem položaja in nasploh vseh nastopajočih, vliva velik optimizem, ki pa je povezan s celotno humano podobo družbe in sklepnim sporočilom. Dobro vedno premaga zlo, lepota grdoto, pravica kriminal, vojska mafijo, dobri ljudje slabe. Pravilna je bila režiserjeva odločitev, da je Gaja v filmu javno obračunala s svojim prvim simpatizerjem Rokom, pogojno rečeno ljubeznijio, ko jo v disku na žuru izda, na koncu pa se ji želi spet približati. To je kratko, a jasno sporočilo mladim; če ljubiš, ljubi iskreno in zavezniško pogumno.
Kjub nekaterim slavnim slovenskim igralcem, je Gaja dominantna. Močni so prizori z mafijcem Jurijem Zrncem kot Alexom, ki pazniku mimogrede pove, da se bo sam rešil ječe, on pa bo v njej ostal za vedno. Zrnec je prikazal kot nekakšna tragična figura, kar izvemo, ko ga Gaja v gozdu začne zasliševati, kako je odraščal in kdo so starši, ko pa je kasneje postal mednarodni mafijec, član zloglasne ilegalne skupine Parsifal. To ime je sicer zelo čudno, če pomislimo na Wagnerjevega Parsifala in viteze svetega Grala. Z velikim pupustom (75 %) bi tu morda pomislil, da zgodbi in njenemu koncu pomaga Parsifalov sklepni blagostov vitezov s kelihom, nekoč s Kristusovo krvjo, v rokah. Tu bi prej pomislil, da so bili pravi Parsifal vojaki Slovenske vojske. Ti sklepni prizori – od poti v tujino z vojaškim tovornim letalom Slovenske vojske – so bili zelo prepričljivo izvedeni. Gaja obvlada vsako situacijo, kar pa se ne zdi pretirana režiserjeva poteza, le poudarja njen pogum in pravilnost odločitve. Cilj je rešitev mame Nine, zdravnice na nalogi organizacije Zdravniki brez meja, s katero ima sicer video stike preko računalnika, a se v nekem trenutku krutega prihoda mafijcev in oboroženih teroristov z ugrabitvijo njene mame in zdravljenih ali ranjenih otrok, vse v hipu spremeni. Simpatičen je bil Gajin prijatelj Matic, ki ji pomagal s telefonskimi zvezami in detektivsko spretnostjo pri identifikaciji slovenskega mafijca sicer v zaporu, a člana Parsifala. On Gaje sicer ne vodi, ampak ji pomaga, da sama pride do določenih novih informacij ter sklepov o lastni akciji.
Mafijec Alex se odloči, da bo sodeloval s slovensko policijo
Film, ki je v veliki večini akcijski, ima kar precej napetih trenutkov v različnih ambientih (šola, doma, gozd, letališče, disko, osamljene hiše z ugrabljenimi otroki in Gajino mamo, zapor v Sloveniji, potovanje v letalu z malo naivno sekvenco o policijskem inšpektorju, ki ga mafijec zlahka premaga in uklene, srečanje s psičko, ki Gajo pripelje do matere, srečanje slovenskega mafijca s svojim šefom slovanskega porekla, reševanje in beg iz gozda na plano k prvemu in zatem še drugemu helikopterju, Gajino tveganje življenja z željo po rešitvi v nekem smislu skesanega slovenskega mafijca).
Sporočilo slovenskega filma Gajin svet 3 je, da smo mi lahko najboljši in se imamo v bistvu radi, če to hočemo, smo humanisti, radi pomagamo tujim nesrečnim ljudem v vojnih razmerah in z nedolžnim umiranjem, še posebej otrok, ki jih mafija zajame, torej ukrade in preprodaja tujcem ter jih njihova usoda niti malo ne zanima.
Število vlog je veliko; vsak igralec ali igralka je pravi in prepričljiv, tako da bo še velikom priložnosti za analizo vseh odnosov, še posebej detajlov, ki pa niso povsod povsem prepričljivi.
V večjih vlogah nastopajo še Sebastian Cavazza kot Gajin oče Peter, ki pa se kot igralec prevečkrat ponavlja in ne ponuja kakšnih novosti ali dosežkov. Zelo prepričljiva je bila Gajina mama, ki jo je suvereno in pogumno upodobila Iva Krajnc Bagola. Lotus Vincent Šparovec je bil višji inšpektor Hace; tu ni bil neopazen nekakšen birokratizem, ki pa se je vseeno začel hitro spreminjatiu v dejanja. Jernej Kogovšek je bil v vlogi nerodnega policijskega inšpektorja manj prepričljiv, ali pa sploh ne. Tu je film šibak. Ajda Smrekar je bila Petrova nova partnerka Ema. Goran Navojac v vlogi poveljnika paravojaške enote sprevidi situacijo, ki se zanj lahko usodno konča, tako pa do spopada med mafijo in slovensko vojsko ne pride, kar se ne bi zgodilo v kakšnem sorodnem ameriškem filmu. Tam bi vojaki vse mafijce postrelili. A mi smo Slovenska vojska. Po svoje je simpatičen zaporniški paznik, ki ga je odigral Miha Brajnik, potem srednješolski profesor Uroš Smolej, ki je seveda kritičen, na koncu pa poudari pogumno in vzorni humanitarni dosežek svoje dijakinje Gaje.
Tu je še cela vrsta dijakov, Gajinih kolegic in kolegov, različne vsebinske in karakterne drže, kar naredi razred precej razburljiv, celo paradoksen in konflikten. Malo prestar se je za svojo filmsko vlogo dijaka, prvošolca Roka zdel Filip Žunić, ki ga Gaja po njegovi izdaji na partiju v disku odslovi. Najprej antipatična, potem pa aktivna frajerka Eva je bila Gajina sošolka v klopi Mina Švajger; najbolj avtentična v dojemanju dijaškega sveta. Matic – Enej Berčič Černe – je s svojo genialnostjo in razumevanjem novodobnih tehnologij dobil štipendijo v Angliji, tako da oba z Gajo vstopata v novo obdobje življenja ločena, a je njuna povezava za razvoj zgodbe bistvena. On odkrije identiteto terioristične ali mafijske združbe Parsifal. Gajino sestro Teo je interpretirala Neža Smolinsky. Tu so še Maja Deu Marinšek, Svit Šturbej, Brina Rakun, Vesna Kuzmič, Žiga Födransperg.
Bolj je poudarjena vloga predstavnika mirovnih sil v tuji državi, angleško govorečega Radeta Radolovića. Skupaj je v filmu Gajin svet 3 več kot dvajset vlog.
Ta panorama se je režiserju Petru Bratuši zelo posrečila. Napravil je odličen dijaški, akcijski, družinski, mafijski, vojaški, ljubezenski, humanitarni, splošnočloveški, občutljiv film, ki bo pritegnil domače in mednarodno filmsko občinstvo.
Glasba Anžeta Rozmana (Bleeding Fingers, Los Angeles) bi lahko imela še večjo funkcijo, bila bolj avtorsko prezentna, če se spomnimo npr. Janeza Gregorca, ko njegovo filmsko glasbo lahko poslušamo tudi koncertno. Potrebna je psihologija. Vprašanje pa je, kako je glasba za film sploh nastajala.
Sam vidim možnost za Gajin svet 4, ko bi nastopila ista igralka kot brucka, okrog nje pa vsaj kak robot, seveda osvajalski, ki pa bi imel konkurenta s fakultete ali od kje drugje. In z uporabo UI kot teme filma ali vsebine.
Marijan Zlobec