Avi Avital z mandolino v Križevniški cerkvi

Na 74. Ljubljana Festivalu se danes ob 18. uri v Križevniški cerkvi napoveduje prav poseben glasbeni dogodek. Z mandolino bo kot solist namreč nastopil Avi Avital.

Avi Avital, foto Festival Ljubljana

Avi Avital je leta 2010 postal prvi mandolinist, nominiran za grammyja v kategoriji klasične glasbe. Po študiju v Jeruzalemu in Padovi je oblikoval mednarodno kariero z nastopi v najuglednejših koncertnih dvoranah ter sodelovanji z vodilnimi orkestri, dirigenti in komornimi glasbeniki po svetu. S svojim delovanjem pomembno prispeva k razvoju repertoarja za mandolino ter redno naroča nova dela za svoj instrument. Dejaven je tudi kot ustanovitelj zasedbe Between Worlds, v kateri raziskuje preplet klasične in tradicionalne glasbe različnih kulturnih okolij. Od leta 2013 snema ekskluzivno za založbo Deutsche Grammophon, pri kateri je izdal več nagrajenih posnetkov, med drugim album Concertos  z ansamblom Il Giardino Armonico, nagrajen z nagrado opus klassik.

Program večera prepleta baročno dediščino z novimi pogledi na mandolino. Jedro sporeda je Partita št. 2 v d-molu  Johanna Sebastiana Bacha, eno izmed šestih del v ciklu, nastalem med letoma 1717 in 1720. Štirje plesni stavki vodijo k sklepni monumentalni Šakoni. Med posameznimi deli partite se pogled odpira Preludiju za mandolino solo  Giovannija Sollime, ki je nastal posebej za Avitala in razkriva ritmično vitalno plat glasbila, sledita pa Nigun  iz suite Baal Shem  Ernesta Blocha, ki upodablja prizor iz življenja začetnika hasidskega judovstva, ter Partita za mandolino solo  Filippa Saulija, skladatelja, ki je v začetku 18. stoletja raziskoval tehnične in izrazne možnosti mandoline v pretežno plesnih oblikah.

Avi Avital, foto DG/Christoph Köstlin

Mandolinist Avi Avital predstavlja solistični recital, ki povezuje Bachovo baročno dediščino z deli sodobnih skladateljev ter razkriva izrazno raznolikost in virtuoznost mandoline.

Posnetek za DG

»Umetnost mandoline« je praznovanje mandoline in njenega raznolikega repertoarja, ki ponuja voden ogled bogate zgodovine instrumenta in osebni izbor nekaterih njegovih največjih skladb, ki ga je izbral zvezdniški izvajalec. Vendar pa Avital pravi: »To ni uvod v mandolino. To je bistvo mandoline.« To je prvič, da je Avital posnel album, kjer je bil celoten repertoar prvotno napisan za mandolino. Pri snemanju so se mu pridružili Beneški baročni orkester, harfistka Anneleen Lenaerts, kitarist Sean Shibe, čembalist Yizhar Karshon in teorbistka Ophira Zakai.

»Umetnost mandoline« pomeni pomemben mejnik v zgodovini instrumenta in njegovega repertoarja. Poudarja tudi prispevek izjemnega glasbenika k širjenju privlačnosti mandoline. »Ko sem pred skoraj dvajsetimi leti začel igrati klasični repertoar v koncertnih dvoranah, je bil moj instrument zanimiv,« se spominja Avi Avital. »Da bi jo vključili v pomembne koncertne programe, je bilo treba vedno znova dokazovati, da si mandolina zasluži občinstvo.«

Avital, ki je zdaj igral v skoraj vsaki večji koncertni dvorani in z mnogimi vodilnimi svetovnimi orkestri, je mandolino uveljavil kot sestavni del klasične scene. Album vključuje koncert Vivaldija, sonato Domenica Scarlattija, Beethovnov izjemen, a malo znan Adagio ma non troppo za mandolino in čembalo (ali harfo) ter novejša komorna in solistična dela Paula Ben-Haima, Hansa Wernerja Henzeja, Giovannija Sollime in Davida Brucea. Program ne le razkriva vsestranskost tega instrumenta, temveč omogoča tudi vpogled v njegovo fascinantno zgodovino v zadnjih treh stoletjih.

Avital je posebej izbral glasbo skladateljev, ki niso znani po svojih delih za mandolino: »Želel sem raziskati, kaj je instrument pomenil in kaj pomeni v širšem svetu – za skladatelje, ki k njemu tako rekoč prihajajo od zunaj in ne od znotraj.«

Avi Avital (rojen 19. oktobra 1978) je izraelski mandolinist. Najbolj znan je po svojih izvedbah znane baročne in ljudske glasbe, od katerih je bila večina prvotno napisana za druge instrumente. Bil je nominiran za nagrado Grammy (najboljši instrumentalni solist z ansamblom) in leta 2013 podpisal pogodbo o snemanju z založbo Deutsche Grammophon.

Avital se je rodil v izraelskem mestu Be’er Sheva in že zgodaj pokazal nadarjenost za mandolino; pri osmih letih je že nastopal z lokalnim orkestrom. Študiral je na Jeruzalemski glasbeni akademiji in na Konservatoriju Cesare Pollini v Padovi v Italiji, kjer se je težišče njegovega dela premaknilo od mandolinskih transkripcij violinskih skladb k tistim, ki so bile prvotno napisane za njegov instrument. Njegov študij v Italiji je sponzorirala Ameriško-izraelska kulturna fundacija.

Avital je nastopal v Carnegie Hallu in Lincoln Centru v New Yorku, Nacionalnem centru za uprizoritvene umetnosti, Koncertni dvorani Prepovedanega mesta v Pekingu in Berlinski filharmoniji z mednarodnimi orkestri in komornimi skupinami. Leta 2011 je nastopal po vsej Avstraliji z Avstralskim orkestrom Brandenburg, leta 2016 pa ponovno v Sydneyju, Melbournu in Brisbanu. Leta 2013 je igral na turneji z Geneva Camerata. Poleg nominacije za grammyja je zmagal na izraelskem tekmovanju v Tel Avivu in prejel nemško nagrado ECHO.

Avi Avital, foto Wikipedija

Avital nadaljuje tradicijo virtuoznih mandolinistov, ki je mandolino v klasični glasbi pritegnila pozornost javnosti. Skupina, ki je bila od dvajsetih let prejšnjega stoletja večinoma neaktivna, je znova postala znana zaradi izvajanja novih aranžmajev z mandolino, med njimi so Italijani Carlo Aonzo in Mauro Squillante, Američani Chris Thile, Joseph Brent in Mike Marshall ter Izraelci Tom Cohen, Jacob Reuven in Alon Sarieli.

Avital si je zadal cilj uspešno izboljšati položaj mandoline v svetu. Po koncertu v Carnegie Hallu meni, da je ta dosežek dokaz renesanse mandoline in njenega vse večjega pomena v klasični glasbi. Leta 2012 je postal prvi mandolinist, ki je podpisal pogodbo z založbo Deutsche Grammophon. Jeseni 2016 je v repertoar mandoline dodal približno 90 novih skladb za mandolino. Avitalova kariera ne vključuje zgolj brskanja po arhivu glasbe, ki se je v preteklosti igrala na mandolini. Ta glasbeni repertoar je relativno majhen.

Zavedajoč se svoje vloge pri uvajanju mandoline v koncertne dvorane, se je zavedal, da je dodajanje “kakovostnega repertoarja” instrumenta pomembno za njegovo prihodnost. Posebej se osredotoča tudi na zaznavanje, da je instrument omejen, tako da se loteva “monumentalnih del” skladateljev, kot je Bach, da bi spremenil dojemanje javnosti o njegovem instrumentu.

Čeprav ustvarja nove aranžmaje klasičnih del, ki prvotno niso bila namenjena mandolini, je Avital v repertoar klasične mandolinske glasbe dodal tudi novo glasbo. Med potovanjem po svetu je spoznal, da se mandolina igra v ljudski glasbi povsod, kamor je šel. Zato je na svojem drugem albumu z naslovom Between Worlds začel združevati ljudsko glasbo za mandolino s klasično glasbo, vključno z bolgarsko, valižansko in klezmersko glasbo. Na koncertih in posnetkih Avital nastopa z drugimi glasbeniki svetovne glasbe in jazza.