Na 74. Ljubljana Festivalu je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil najmlajši kitajski simfonični orkester Wuxi, o katerem ljubljansko festivalsko občinstvo do koncerta ni vedelo skoraj nič, razen da ga vodi pri nas že nastopajoči dirigent Daye Lin. Nasploh je Kitajska v fazi intenzivne gradnje novi koncertnih dvoran in oper, prav tako pa ustanavljanja novih simfoničnih orkestrov, o katerih kvaliteti nimamo kakšnih posebnih informacij, tako kot znamo identificirati orkestre iz Londona, Amsterdama, Dunaja, Berlina, Münchna, Milana…
Simfonični orkester Wuxi in dirigent Daye Lin, vse fotografije Festival Ljubljana/ Darja Štravs Tisu
Ta slaba preglednost kitajske simfonične glasbene scene ustvarja med občinstvom določene zadržke, zato ne pride toliko občinstva, kot ga bo na 74. Ljubljana Festivalu vse do konca. Bilo je polno le do polovice Gallusove dvorane, a so zadovoljni obiskovalci na koncu koncerta nastopajoče nagradili s stoječimi ovacijami in aplavzi. Je že tako, da poznamo najboljše orkestre iz Evrope in nekaj najboljših iz Amerike. Identifikacija najboljših kitajskih bo v Evropi trajala pol stoletja.
Kontrabasisti so bili le štirje
Simfonični orkester Wuxi je bil ustanovljen leta 2023 in je v kratkem času postal ena najživahnejših novih zasedb na kitajski simfonični sceni. Mesto Wuxi leži v južnem delu vzhodne obalne province Jiangsu in se hitro uveljavlja kot pomembno kulturno središče. Leta 2025 je bilo razglašeno za prvo kitajsko mesto glasbe ter vključeno v Unescovo mrežo ustvarjalnih mest.
Rogovi so bili tradicionalno štirje
Orkester se posveča razvoju klasične glasbe in bogatitvi kulturnega življenja lokalne skupnosti ter vse pogosteje nastopa po Aziji in Evropi. Njegov umetniški vodja in šef dirigent je Daye Lin, ki se je izobrazil v Šanghaju in Berlinu ter leta 2012 kot prvi kitajski dirigent zmagal na Mednarodnem tekmovanju dirigentov sira Georga Soltija. Orkestru sta se pridružila tenorist Xue Haoyin in igralka na suono Zhang Qianyuan.
Viol je bilo osem
Večer se je začel z dramatično uverturo iz opere Sicilijanske večernice, nastale v zrelem ustvarjalnem obdobju Giuseppeja Verdija in utemeljene na zgodovinskem uporu Sicilijancev proti oblasti Karla I. Anžujskega leta 1282. Sledila je simfonična suita Leteče apsare Li Shaoshenga, ki jo je Simfonični orkester Wuxi svetovno praizvedel leta 2024. Navdih zanjo izhaja iz prizadevanj raziskovanja vesolja, skladba pa predstavlja značilen primer sodobnega kitajskega simfoničnega ustvarjanja s kombiniranjem tradicionalnih in klasičnih glasbil. Osrednjo mesto programa zaseda Simfonija št. 1 Johannesa Brahmsa, delo, ki je nastajalo več kot dvajset let in ga je skladatelj dolgo odlagal zaradi zavesti o simfonični dediščini Ludwiga van Beethovna.
Dirigent Daye Lin je prvič gostoval v Ljubljani leta 2016, drugič pa leta 2019
Program:
Giuseppe Verdi: Uvertura iz opere Sicilijanske večernice
Sredi 19. stoletja je Giuseppe Verdi (1813–1901) vse bolj presegal podedovane obrazce italijanske opere in začel bolj razmišljati o širši dramaturški zasnovi svojih del. K temu je pomembno prispevalo tudi njegovo srečanje s francosko veliko opero, ki je v ospredje postavljala zgodovinske snovi, množične prizore, izrazite kontraste, zbor, večji orkester in vizualni učinek.
Sicilijanske večernice, ki se opirajo na upor Sicilijancev proti francoski oblasti leta 1282, so nastale za Pariško opero in bile tam prvič izvedene leta 1855, kmalu po Verdijevih velikih uspehih z operami Rigoletto, Trubadur in La traviata. Uvertura deluje kot zgoščena napoved sveta opere.
Počasni uvod z zloveščim utripom in temnimi godalnimi barvami vzpostavi ozračje napetosti, nato pa hitrejši del izbruhne v ostrejše gibanje, ki ga dopolni široko razpeta lirična tema. S stopnjevanjem dinamike, kontrastov in energije uvertura ne napoveduje le zgodovinske drame, temveč že razkriva Verdijev izostreni občutek za gledališki učinek. (Iz programa Jana Prepadnika).
Izbor Sicilijanskih večernic je bil uspešen preizkus zvočnosti orkestra, ki je takoj pokazal vso svojo energijo, sproščenost, samozavest, izvajalsko izdelanost in v bistvu evropskost zvočne prezence, ali kot bi dejal Riccardo Muti, ima vsak orkester svoj parfum. Tu se je pokazala evropska glasbena izkušnja dirigenta, obvladanje evropske simfonične tradicije s poudarkom na Nemčiji, Avstriji in Italiji ali na tokratni koncertni povezavi Slovenije, Avstrije in Italije. Ljubljana v tem smislu igra vlogo srednjeevropskega glasbenega središča, kar je že stoletja dolgo oziroma od srednjega veka preko renesanse in baroka dalje.
Kitajski glasbeniki prihajajo iz velikega mesta s približno osem milijoni prebivalcev in se jim zdi Ljubljana kot kakšna miniatura ali pravljično mesto, in seveda bo taka ostala. Kitajska samozavest, ki se je v manjši zasedbi godal pokazala kot zvočno enakovredna močnejši ali številčnejši zasedbi naših ali evropskih orkestrov, daje misliti, kakšen bi bil zvok, če bi v Cankarjevem domu igralo normanilnih 60 godal.
Ta glasbena samozavest pa ni le zvočna podoba, ampak kaže na totalno osvobajanje ljudi, ozaveščanje pomena glasbene kulture in umetnosti, čeprav se ob tem ni možno izogniti vtisu, kot da bi se zgolj s kitajskim glasbenim programom ne upali na pot v Evropo.
V tem smislu je primerjava med našimi programi s stotinami npr. simfonij in koncertov za več inštrumentov, v popolni prednosti. Kitajska kulturna politika bo nasploh morala več vložiti v predstavitve skladateljev, del, programov… z identifikacijami skladateljev, ki bi si želeli in zaslužili še evropsko in s tem mednarodno pozornost.
Li Shaosheng: Leteče apsare
II. Izpraševanje neba za suono in orkester
III. Leteče apsare za orkester
IV. Raziskovanje neba za orkester
V. Finale: Nebesa se gibljejo z neutrudno vitalnostjo za tenor in orkester
Zhang Qianyuan
Kitajski skladatelj Li Shaosheng (1988) deluje kot rezidenčni skladatelj Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra in Simfoničnega orkestra iz Guangšija. Njegova simfonična suita Leteče apsare, ki jo je leta 2024 svetovno praizvedel Simfonični orkester Wuxi, je nastala iz navdiha kitajskega raziskovanja vesolja.
Zhang Qianyuan
Delo povezuje sodobni vesoljski program s starodavno mitologijo in sodi med novejše primere kitajskega simfoničnega ustvarjanja, v katerem se zahodni orkestrski aparat srečuje s tradicionalnimi kitajskimi glasbili in podobami. V Ljubljani so ob skladateljevi prisotnosti izvedeni drugi, tretji, četrti in peti stavek suite.
Zhang Qianyuan
Izpraševanje neba izhaja iz razmisleka o človekovem soočanju z naravo, pri čemer ima posebno vlogo prodorni zven suone. Stavek Leteče apsare se obrača k podobi vzleta in svetlobe, Raziskovanje neba k srečevanju različnih zvočnih in civilizacijskih svetov, sklepni stavek Nebesa se gibljejo z neutrudno vitalnostjo pa se navezuje na staro misel o neprestanem gibanju neba ter človekovem vztrajnem prizadevanju. (Iz programa).
Zhang Qianyuan
Občinstvo je z največjim zanimanjem spremljalo izvedbo zelo atraktivne skladbe, ki jo je sicer motilo aplavdiranje kar precej obiskovalcev med samimi stavki. A pokazalo se je, da si od Kitajcev želimo kitajske glasbe, ker je to njihova identiteta. Z eno besedo je Zhang Qianyuan navdušila s sijajno igro na svoje pihalo suono. Njena samozavest, znanje, muzikalnost, osrediščenje na odru, odetost v privlačno temno rumeno kitajsko svilnato obleko, z mnogimi vezenimi okraski, so poudarjali prazničnost kitajskega avtorskega in izvajalskega dogodka, ki nas je še posebej prevzel potem, ko je dirigent pokazal z roko v dvorano, kjer je sedel in izvedbo poslušal skladatelj Li Shaosheng.
Zhang Qianyuan je kitajska glasbenica, izredna profesorica za suono na Kitajskem konservatoriju za glasbo in doktorska študentka muzikologije. Študirala je pri uglednem suonistu Liu Yingu, muzikološko pa se izpopolnjevala pri Zhao Talimuju. Velja za edino izvajalko na suoni, ki je prejela tako prve nagrade golden bell kot wenhua. Je tudi prva suonistka, ki je prejela podporo
Kitajskega nacionalnega sklada za umetnost v kategoriji odrskih izvajalcev. Kot solistka nastopa na Kitajskem in v tujini ter sodeluje z orkestri v simfoničnem in tradicionalnem repertoarju. Njeno delo pomembno prispeva k uveljavljanju suone kot solističnega glasbila na koncertnem odru.
Zhang Qianyuan
Po tako sijajnem njenem nastopu je sledil orkestralni stavek, v zadnjem stavku pa je nastopil še tenorist Kitajski tenorist Xue Haoyin. Študiral je na Kitajskem konservatoriju za glasbo. Prejel je veliko nagrado na Mednarodnem pevskem tekmovanju Rimskega – Korsakova in zlato medaljo na 12. televizijskem tekmovanju za mlade pevce kitajske osrednje televizije. Nastopal je v Rusiji, na Finskem, v Kanadi in Jugovzhodni Aziji, njegov repertoar pa obsega več kot štirideset opernih vlog, od sodobnih kitajskih oper do klasičnega evropskega repertoarja. Med drugim je nastopal v produkcijah Nacionalnega centra za uprizoritvene umetnosti v Pekingu, Opere Hong Kong in Kraljeve operne hiše v Londonu. Med letoma 2006 in 2009 je bil član programa Jette Parker Young Artists v Londonu. Pel je pod vodstvom dirigentov, kot so sir Antonio Pappano, Bernard Haitink, Mark Elder, Nicola Luisotti in Daniel Oren.
Xue Haoyin in Zhang Qianyuan
V njegovem nastopu je prevladovala izpovednost, v povezavi z besedilom, ki je povezano z metaforami iz narave in kozmosa; na vezeh, ki so ne le kitajske, ampak globalne. Tekst je pesniški, bolj kot prozni, a diha z občutljivo glasbo. Skladatelj je pokazal svojo epsko oblikovalsko moč, sposobnost kompozicijskega kontrastiranja, obvladovanja tako inštrumentalnega kot vokalnega sola, kar daje slutiti njegovo nadarjenost za ustvarjanje kitajske opere. Ne vem pa, zakaj nismo slišali uvodnega prvega stavka Letečih asper.
Iz podatkov na ameriški spletni strani, bo delo izvedeno v Lincolnovem centru v New Yorku v okviru 250. obletnice ZDA. To bo v ZDA premiera kompozicije pod naslovom Lov na nebo (Chasing the Sky), simfonična suita v petih stavkih Li Shaoshenga. Kot pravijo v Ameriki, delo usmerja pogled navzgor in sledi sanjam človeštva o doseganju zvezd, ter raziskuje našo trajno fascinacijo nad nebom in potovanjem raziskovanja vesolja. Delo sledi odnosu med starodavno domišljijo, znanstvenimi odkritji in sodobnimi inovacijami. Zanimivo je, da je naslov drugačen, a so isti stavki:
- Celestial Journey
- Questioning the Sky
- Flying Apsaras
- Exploring the Sky
- The Heavens Move with Tireless Vigor
Zanimivo pa je, da ne v Ljubljani ne v Ameriki ni (bilo) jasno, kdo je avtor teksta. In da gre za dva različna naslova očitno istega dela.
V Cankarjevem domu smo občudovali tako delo samo, izvajalski pogum in pripravljenost ter skladateljsko imaginacijo in znanje.
V drugem delu smo poslušali mogočno izvedbo Brahmsove Prve simfonije.
Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68
I. Un poco sostenuto – Allegro
II. Andante sostenuto
III. Un poco allegretto e grazioso
IV. Adagio – Più andante – Allegro non troppo, ma con brio
V nemško govorečem svetu 19. stoletja je simfonija po Ludwigu van Beethovnu veljala za najvišji preizkus skladateljske moči.
Dirigent Daye Lin
Johannes Brahms (1833–1897) je to breme občutil še posebej močno, saj ga je Robert Schumann že kot mladeniča razglasil za naslednika velikih dosežkov nemške glasbe. Čeprav se
je zgodaj uveljavil s klavirskimi, komornimi in vokalnimi deli, se je simfonije loteval previdno in samokritično. Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 68 je dokončal šele leta 1876, po več orkestrskih delih, ki so pomenila postopno približevanje simfoničnemu idealu.
Daye Lin
Delo so kmalu povezovali z Beethovnovo dediščino; Hans von Bülow ga je zaradi podobnosti med temo finala in Odo radosti celo poimenoval »Beethovnova deseta«. Vendar Brahmsova Prva simfonija presega poklon velikemu predhodniku. Njena moč je predvsem v motivični povezanosti in nenehnem preoblikovanju kratkih glasbenih zamisli.
Kitajski orkester in dirigent
Mračni uvod prvega stavka zaznamujejo kromatične linije, ki se razvijajo skozi ves stavek. Srednja stavka prinašata kontrastnejši značaj: Andante sostenuto zadržano liriko, tretji stavek pa lahkotnejšo, skoraj komorno glasbo s poudarjeno klarinetno temo. Finale se iz temačnega ozračja postopoma prevesi v svetlejši C-dur ter z rogovsko temo, koralom in široko melodijo doseže občutek težko priborjene zmage, kakor da bi Brahms naposled stopil iz Beethovnove sence. (Iz programa).
Daye Lin v Slovenski filharmoniji leta 2016, foto Marijan Zlobec
Izvedba Brahmsa je bila povsem zrela, izdelana, pregledna, naštudirana do detajlov, pod zanesljivim dirigentskim vodstvom pravilno členjena po karakterjih vseh stavkov, tako da nismo opazili kakšne “drugačnosti”, prej visoko stopnjo kitajskega razumevanja evropske glasbene tradicije. To je najprej možno, če je dirigent šolan ali ima izkušnje z delovanjem v Evropi. Še enkrat je treba poudariti moč zvoka ob manjši zasedbi godal, med soli pa tako rekoč vsa pihala in trobila, kar je dokazovalo odlične glasbenike v vsem orkestru.
Po dolgih aplavzih in ovacijah smo dočakali kar dva dodatka s kitajsko glasbo.
Gostovanje na 74. Ljubljana Festivalu je nastalo v sodelovanju z mestom Wuxi, Festivalom Emilija Romanja in Musikvereinom Koroška – Celovec.
- Mesto Wuxi ni pomembno le zaradi umetnosti, temveč tudi industrije: tam letno proizvedejo skoraj 60 odstotkov vseh harmonik na svetu.
- Giuseppe Verdi je moral svojo opero Sicilijanske večernice zaradi stroge cenzure v Italiji prilagoditi. Dogajanje je s Sicilije prestavil na Portugalsko, delo pa preimenoval v Giovanna de Guzman. Kljub tem spremembam z italijanskim prevodom nikoli ni bil zadovoljen in ga je celo označil kot zelo slabega.
Daye Lin v Slovenski filharmoniji leta 2016, foto Marijan Zlobec
3. Johannes Brahms je svojo Simfonijo št. 1 v c-molu ustvarjal skoraj 20 let, saj ga je ves čas spremljal občutek, da živi v senci Ludwiga van Beethovna, ob premieri so delo celo poimenovali Beethovnova deseta simfonija.
4. Orkestrska suita Leteče apsare skladatelja Li Shaoshenga povezuje sodobni kitajski vesoljski program s starodavno mitologijo ter na edinstven način združuje znanost in legendo.
Daye Lin v Slovenski filharmoniji leta 2016, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec