Koncert violinistov na mednarodnih mojstrskih tečajih 74. Ljubljana Festivala je odprl več vprtašanj o tem, kakšna je trenutna podoba mladih violinistov, ki so večinoma še gojenci srednjih glasbenih šol in konservatorije, ali pa so še mlajši, nikakor pa ne bi poimislili, da imajo za sabo že kakšno koncertno izkušnjo ali nagrade na pomembnih tekmovanjih.
Latica Honda – Rosenberg, vse fotografije Marijan Zlobec
Za violino je mojstrski tečaj vodila Latica Honda – Rosenberg, ki se je med drugim izkazala pri izvedbi Zgodbe o vojaku Igorja Stravinskega ter Štirih letnih časov Astorja Piazzolle.
Latica Honda – Rosenberg razlaga spremembo vrstnega reda nastopajočih
Koncert je tako zasnovala po starosti nastopajoč in postavila na začetek najmlajšo udeleženko mojstrskega tečaja, komaj devetletno Honoko Kobayashi. Kakšna so pravila udeležbe ali kriteriji ni jasno ali znano, najbrž morajo narediti avdicijo, potem ko se prijavijo.
Honoka Kobayashi
Včasih smo temu rekli šolska produkcija Osnovne glasbene šole ob koncu leta. No, violinistka je vendarle pokazala neko suvereno znanje in prav tak nastop ter je igrala na pamet.
Izbrala je Sonatino za violino in klavir Antonina Dvoraka, in sicer četrti stavek Finale. Allegro.
Igrala je odločno in vzneseno, skupaj s klavirjem z nizkimi toni, spevno, a vseeno šolsko.
Mlada violinistka živi v Nemčiji in si z gostovanjem v Ljubljani nabira mednarodne izkušnje, kot jih mladi nikoli ne pozabijo.
Pri klavirju je bila Jukako Morikava, ki je sicer spremljala mojstrski tečaj in spremljala vse violiniste.
Sledil je nastop petnajstletne violinistke Ece Dore Taskent iz Črne gore.
Izbrala je drugi stavek Adagio iz Koncerta za violino št. 2 v fis – molu, op. 19 Henrija Vieuxtempsa. Igrala je dovolj doživeto, spevno, dinamično, z dvojemkami, a premalo čisto, kar bi moralo biti prvo merilo mojstrskih tečajev.
Sofija Emilsson pa je pri sedemnajstih letih prišla iz Nemčije. Zanjo pa je bil izziv slavni Koncert za violino v e – molu, op. 64 Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Zaigrala je prvi stavek Allegro molto appassionato.
Sofija Emilsson
Pokazala je dobro tehniko igranja, a še premalo čisto in povsem izdelano, tako da je koncert zanjo še malo pretežak; malo niha, a je pokazala lep ton. Stavek je sicer kar dolg in ima izrazito kadenco, s katero se je izkazala. Dobro se sliši in igro nadzira, a ne vedno, tako da je bil konec slabši.
Luise Turnbull
Kot je bil napovedana kot četrta in s tem brez starostne opredelitve, je nastopila Luise Turnbull iz Združenega kraljestva.
Luise Turnbull
Luise Turnbull je očitno že starejša. Takoj se je videlo pri njeni zreli in samozavestni igri in čisti interpretaciji Violinskega koncerta v d – molu Jeana Sibeliusa. Izbrala je prvi stavek Allegro moderato. Igrala je odločno, dinamično in skoraj dramatično, z dvojemkami, nasploh dojemanjem skandinavskega glasbenega sveta. Njena izvedba kadence je bila odlična. Nasploh ima jasen pregled nad celoto. Dialog s klavirjem je bil zelo dober, igrala pa je na pamet.
Peter Gjelsten
Prav tako iz Nemčije je prišel Peter Gjelsten. Tudi on si je izbral Henrija Vieuxtempsa, a Koncert za violino št. 5 v a – molu, op. 37. Odločil se je za drugi in tretji stavek: Adagio in Allegro con fuoco.
Peter Gjelsten
Peter Gjelsten je igral na pamet. Nekatere pasaže so bile izjemne, sam začetek pa slab; v pianu ni bil čist, v ff pa zelo, vendar je v nadaljevanju nastopa izboljšal tudi čistost tihih tonov. V hitrem drugem stavku je pokazal odlično tehniko. Igral je ognjevito in interpretacijo razvijal, tako da je bil konec vrhunski.
Simeon Goshev
Zadnji violinist je bil Simeon Goshev iz Slovenije. Izbral je Henryka Wieniawskega, in sicer zelo zahtevne in dolge (13 minut) Variacije na izvirno temo, op. 15.
Simeon Goshev
Variacije terjajo izjemno pripravljenost, kar je pokazal z igro na pamet. Začenja s solo uvodom, dinamičnim, z dvojemkami, nato se na njegovo igro naveže klavir Jukako Morikave, ki je spremljala vse violiniste. Violinska igra je ostala spevna, vzvišena, čista, tekoča, doživljajska, medtem ko je igra pianistke polna ornamentov in hitrih pasaž. Violina nadaljuje z variacijami, hitro, z dvojemkami, v pizzicatu, temnih nižinah, zelo suvereno, plesno, poskočno, tehnično zahtevno, a je klavir na nekaj mestih pregrob. Konec je hiter in čist. Na nekaterih mestih violinistova koncentracija popusti.
Konec nastopa
Ob njegovem nastopu sem se spomnil mladega, osemnajstletnega slovaško – madžarskega violinista Tea Gertlerja, ki mu napovedujejo, da bo postal violinist 21. stoletja. Igra na violiono Andree Guarnerija iz leta 1681.
Marijan Zlobec