»To je pustolovščina,« pravi režiser Romeo Castellucci o nastanku nove produkcije opere Saint François d’Assise. »Zelo sem vesel, da lahko delim to pustolovščino.« Ob njem sta na novinarskem pogovoru sodelovala Maxime Pascal, ki dirigira svojo tretjo operno produkcijo na Salzburškem festivalu, in Philippe Sly, ki prvič poje vlogo svetega Frančiška Asiškega.
Dirigent Maxime Pascal (levo) pregleduje 2500 strani partiture opere Saint François d’Assise. Tesno sodeluje z režiserjem Romeom Castelluccijem (desno), foto SF/Jan Friese
Prva in edina opera Olivierja Messiaena velja za njegov opus magnum, ki odraža njegovo vseživljenjsko preučevanje človeške vere, lika Frančiška Asiškega in ptičjega petja. Deset let je delal na skladbi, za katero je mislil, da bo njegova zadnja, in ki je na koncu obsegala 2500 strani partiture, kot pripoveduje Maxime Pascal. »Očitno je, da nam je tukaj želel pustiti zapuščino.« Leta 1983 je bila opera prvič izvedena v Parizu. V letu skladateljeve smrti, 1992, je bila opera Saint François d’Assise prvič izvedena v Salzburgu, takrat pod taktirko Ese-Pekke Salonena in v režiji Petra Sellarsa. Nova salzburška produkcija bo premierno uprizorjena 4. avgusta 2026, v času 800. obletnice smrti Frančiška Asiškega.
»Rad bi se zahvalil Karin Bergmann za topel sprejem in za to, da je prevzela vodenje festivala,« pravi Romeo Castellucci in poudarja, da »smo tukaj zaradi Markusa Hinterhäuserja, (kot umetniškega vodje Salzburškega festivala). Zahvala gre njegovi domišljiji in umetniški viziji. Bil je in je čudovit spremljevalec, in to pravim kot človek in kot umetnik. Delila sva praktično vse misli. Produkcija je morda nekoliko osirotela, ker ga ni več.« Maxime Pascal se še zahvaljuje Markusu Hinterhäuserju za povabilo, da dirigira njegovo tretjo opero v Salzburgu.
“Revolucionarna ideja”
V svoji uprizoritvi se Castellucci osredotoča predvsem na Frančiška kot osebo: »Želel je živeti evangelij in slediti Jezusovemu zgledu,« in to je storil na primer tako, da se je dotaknil gobavcev – »revolucionarna« gesta, po Castelluccijevih besedah, »kršitev družbenih norm tistega časa – anarhije, če hočete«. Ta ključni prizor odraža njegovo prepričanje: »Telo ni le nekaj lepega, ampak je tudi zelo krhko. Frančiškani se še danes imenujejo frati minori ali ‘manjši bratje’,« povzema Romeo Castellucci.
Frančišek Asiški, ustanovitelj tega reda, je tudi zavetnik flore in favne. Messiaen je znan po ornitološkem znanju, ki ga je vtkal v svoje skladbe. V njegovi operi Saint François d’Assise se združuje več vidikov, značilnih za njegov celoten opus: človeška vera, ornitologija in pomen zvočnih barv. Messiaenovo delo je »glasbeni izraz barvitosti«, pojasnjuje dirigent Maxime Pascal in opisuje, kako je Messiaen vse te vidike prenesel v to delo za izjemno velik orkester z ogromno tolkalno sekcijo. Posebnost produkcije je postavitev instrumentov v Felsenreitschule, ki obdajajo občinstvo z desne in leve strani ter s strani svetlobne opreme. Vse tri postaje imajo Ondes Martenot – elektronski instrument s tipkami, ki ga je »skoraj izključno uporabljal Messiaen«, kot pojasnjuje Pascal. Občinstvu neviden zelo velik zbor bo pel Kristusove besede, saj Messiaen ni želel vizualno upodobiti Boga ali Kristusa. Opera, ki traja več kot štiri ure, je »izraz globine in bogastva«, pravi Pascal, in tretjina katere je posvečena ptičjemu petju.
Na odru bo basbaritonist Philippe Sly, diplomant salzburškega projekta Young Singers Project iz leta 2012, utelešal Frančiška, ki je bil posmrtno razglašen za svetnika. »Na tem delu sem delal zelo dolgo, se zelo dolgo pripravljal in začel zelo zgodaj.« Učenje te »ogromne vloge« zahteva vsakodnevni trud, pravi, a kljub vsem izzivom je delo »pravzaprav napisano na zelo nežen, mehak, skoraj ergonomski način za človeški glas«, skoraj »se ugnezdi v melodijo govorjene besede«. Sly močno čuti, »da je Messiaen ljubil človeški glas. To vlogo je veselje peti.« Poudarja, da je med vajami pomembno »nenehno preizpraševati uprizoritev te opere. To ni pasiven, ampak aktiven proces ves čas. In mislim, da celotna ekipa to odgovornost jemlje zelo resno.«
Dirigent Maxime Pascal poudarja: »Srednjeveški zborovski napev je eden glavnih virov navdiha za Messiaenov vokalizem in s tem za njegov način vodenja glasu. Vokalni odlomki z orkestrsko spremljavo se izmenjujejo z monodijami.« Messiaen je »ta gregorijanski koral še bolj razvil v nekaj velikanskega, celo kozmičnega«. Pred prihodom v Salzburg je Maxime Pascal deset dni preživel na Dunaju, kjer je z Dunajskimi filharmoniki »zelo podrobno delal na vsakem vidiku skladbe«.
»Felsenreitschule je prostor, ki ga obožujem,« pravi Romeo Castellucci, ki je leta 2018 v istem prostoru režiral Salome. »To ni običajno gledališče. Poleg tega skalna stena ozadja spominja na goro La Verna, kjer je Frančišek prejel stigme, Kristusove rane.«
Olivier Messiaen (1908–1992)
Sveti Frančišek Assiški
Frančiškanski prizori
Opera v treh dejanjih in osmih prizorih
(ustvarjena 1975–1983, premiera leta 1983)
Libreto Olivierja Messiaena
Maxime Pascal, Romeo Castellucci in Philippe Sly (naslovna vloga), foto SF/Jan Friese
Nova produkcija
Ustvarjalna ekipa
Dirigent Maxime Pascal
Romeo Castellucci režiser / scenografija / kostumi / osvetlitev
Giulia Giammona, umetniška sodelavka
Dramaturgija Christiana Longchampa
Koreografija Yasmine Hugonnet
Alessio Valmori, Lisa Behensky, sodelavka scenografa
Theresa Wilson, sodelavka kostumografke
Benedikt Zehm, oblikovalec razsvetljave
Režiser zvoka Paul Jeukendrup
Pevska in igralska zasedba
Lauranne Oliva L’Ange
Philippe Sly Saint François
Sean Panikkar Le Lépreux
Russell Braun Frère Léon
Léo Vermot-Desroches Frère Massée
Aaron-Casey Gould Frère Élie
Willard White, brat Bernard
Marius Aron* Brat Sylvestre
Ivan Lyvch* Frère Rufin
Koncertno združenje zbora Dunajske državne opere
Jozef Chabroň, zborovodja
Dunajska filharmonija
* Udeleženci YSP
Premiera: 4. avgusta, s petimi nadaljnjimi predstavami do 23. avgusta 2026
Dvorana Felsenreitschule (Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec