Odprtje že 38. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, vsakoletne poletne vseslovenske, pa tudi mednarodne kulturne prireditve, sinoči na Kongresnem trgu, je ponudilo bolj špansko obarvan program, četudi večinoma ne španskih skladateljev, a je pozornost občinstva vendarle veljala dvema zelo mladima slovenskima solistoma, z že mednarodnimi koncertnimi in tekmovalnimi uspehi.
Slovenska filharmonija, foto Marijan Zloec
Ta izvajalska usmeritev Imago Slovenie – Podoba Slovenije ne le ob odličnem simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije s svojim šefom dirigentom Kahijem Solomnišvilijem, je prava kvaliteta festivala. Občinstvo mora izvedeti, kdo je resnični talent v slovenski solistični glasbi, mora deliti svoje mnenje in seveda nastopajoče nagraditi z aplavzi in ovacijami, kot se je zgodilo sinoči.
Filip Runjak
Odprto vprašanje ostaja samo ozvočenje koncerta. Iz leta v leto se ponavlja isti problem: bolj kot napreduje digitalizacija vsega zvočnega sveta, konservativnejši je pristop k samim izvedbenim praksam, ki na Kongresnem trgu obiskovalce neprijetno presenečajo in v bistvu žalijo. Zakaj se nekateri prireditelji zelo trudijo biti vrhunski, nekaterim pa je za dogajanje – čim kvalitetnejša celostna zvočna, glasbena in umetniška podoba dogodka – vseeno. Zdi se, kot da so zvočniki na Kongresnem trgu stari že 35 let. In da nihče ne odgovarja. Kupujejo ali najemajo nek paket, s katerim nekdo služi.
Vseeno pa je bilo možno slišati, ali sta bila oba mlada solista vrhunska ali ne. Bila sta in to bosta z lahkoto ponovila povsod, kjer bodo koncertne razmere optimalne.
Na slavnostnem odprtju 38. Imago Sloveniae – Podoba Slovenije sta bila slavnostna govorca dva: direktor Jan Kern in podžupan MOL Dejan Crnek. On je spomnil na delo lani preminulega direktorja Janoša Kerna, nam pa ostaja spomin na Primoža Lorenza, ki se je od vsega začetka prizadeval za uveljavitev glasbenih programov pri oživljanju kulturne podobe slovenskih gradov, dvorcev, trgov, starih mestnih jeder.
Podžupan MOL Dejan Crnek
Slišali smo zelo veliko pohval, zahval, predstavitev poletnega dogajanja s kar 45 koncerti, z več kot 500 nastopajočimi glasbeniki iz kar 23 držav, pa da so vse prireditve brezplačne, kot so bile vedno doslej.
Besede so bile o sodelovanju festivala s Poletjem v stari Ljubljani, nič pa o najbolj množičnem delu festivala Noči v stari Ljubljani konec avgusta.
Diretor Jan Kern
Kje vse bodo koncerti in kdo bo nastopal ? O tem govori programska knjižica, ki so jo vsi obiskovalci prejeli na svojih sedežih. Opazili smo televizijske kamere in upamo lahko, da bodo za predvajanje posnetka izboljšali kvaliteto zvoka.
Program je spretno povezoval radijski mojster Igor Velše.
Igor Velše
Slovenska filharmonija je nastopila pod vodstvom svojega šefa dirigenta, Gruzijca Kahija Solomnišvilija. Za uvod je izbral Španski capriccio, op. 34 Nikolaja Rimskega Korsakova v petih kontrastnih stavkih. Takoj smo opazili odlično pripravljenost orkestra in dirigenta. Ustvarili so pravo koncertno razpoloženje.
Aplavzi in ovacije za mladega pianista
A najbolj je bil pričakovan nastop prvega solista večera, mladega pianista Filipa Runjaka. Izbral si je prvi stavek Allegro molto moderato klavirskega koncerta v a-molu, op. 16 Edvarda Griega. Runjak je muzikalen in v celoti glasbeno nadarjen interpret, glasbo čuti in dojema v njeni stilni in celoviti glasbeni pojavnosti, kar dokazuje z vsem celostnim izrazom in podobo, kot dovršeno reakcijo že izkušenega pianista, kot da bi že imel dvakrat daljšo solistično kariero. To je velika spodbuda za naprej, saj je občinstvo na njegov nastop reagiralo s toplimi aplavzi in ovacijami; pianist je sicer šele na konservatoriju, kjer pa ga uči slavni pedagog Gadžijev (oče).
Flavtist Lukas Grum
Slovenski skladatelj Leon Firšt je za koncert napisal novo delo Iluzije, seveda z melodičnimi aluzijami ali doživljanjem Andaluzije. Delo, polno španske melodije, učinkuje temperamentno, optimistično, zvočno bogato in polno, kot pravo simfonično, a ne ilustrativno. Je avtobiografsko doživljajsko, morda prav tako primerno za izvedbo v Španiji. Skladatelj se je prišel na oder priklonit.
Vrhunska Habanera
Flavtist Lukas Grum si je za svoj nastop izbral že kar legendarnega Borna, če se spomnim interpretacije Irene Grafenauer njegove Briljantne fantazije na teme iz opere Carmen Georgesa Bizeta. Grum je menda še osnovnošolec, a nastopa kot akademijski izkušeni študent, morda celo diplomant.
Bornova Briljantna fantazija na teme iz opere Carmen je izziv za vse flavtiste
Njegova igra je naravna, muzikalna, dojema različne teme iz Carmen, njene kontraste, zapeljivost, koračniškost ali slovesnost pred vstopom v bikoborsko areno. Tehnično je že spreten, morda pa mu manjka še malo več zunanjega koncertnega razkošja, širše pojavnostne samozavesti in avtoritete. A igra čisto.
Samozavest in znanje
Poslušali smo še Emmanuela Chabriera – Španija, rapsodija za orkester, in Chicka Coreo – Španija (prir. Emilio Solla). Dočakali pa smo še dva dodatka: Čajkovskega in še enega Coreo.
A bistveno sporočilo uvodnega koncerta Imago Sloveniae – Podoba Slovenije je bilo v podpori in nastopu dveh odličnih mladih glasbenikov. Zapomnimo si ju in spremljajmo njun razvoj.
Slovenska filharmonija se je zelo potrudila, kar se pričakuje. Sugestiven je bil tudi dirigent.
Ozvočenja na Kongresnem trgu pa nikoli nisem maral. A ne pomaga.
Marijan Zlobec