Na Šentjakobskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana so podelili letošnje Župančičeve nagrade. Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za življenjsko delo je prejela pisateljica, časopisna komentatorka, kolumnistka, humanistka, javna intelektualka in zagovornica svobode govora v slovenskem ter širšem regionalnem prostoru in znanstvenica Svetlana Slapšak. Prejemniki Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje pa so intermedijski umetnik Marko Batista, skladatelj Matej Bonin ter koreograf, plesalec in performer Jan Rozman. Nagrade je po podelil podžupan MOL Rok Žnidaršič.
Svetlana Slapšak prejema Župančičevo nagrado za življenjsko delo, vse fotografije Marijan Zlobec
Iz govora podžupana MOL Roka Žnidaršiča
Spoštovana nagrajenka, spoštovani nagrajenci, cenjeni ustvarjalci, kolegice in kolegi, ljubitelji umetnosti, dobrodošli!
Toplo pozdravljeni na ta večer, ko podeljujemo Župančičeve nagrade, najvišja priznanja našega mesta na področju kulture. Nagrade nosijo ime pesnika, ki je verjel v moč besede, ustvarjalnosti in duha. Te vrednote so označujejo tudi nocojšnje lavreate, ki s svojim delom bogatijo naš kulturni prostor ter pomembno soustvarjajo identiteto Ljubljane.
Rok Žnidaršič
Oton Župančič se je močno zavedal, da mora umetnost in umetniki družbi nastavljati ogledalo, zato smo se ob letošnji slovesnosti vprašali:
»Veš, poet, svoj dolg?«
Cenjena nagrajenka, spoštovani nagrajenci, vi ta dolg izpolnjujete vsak dan. Vaša ustvarjalnost bogati tako Ljubljano, kjer ste našli svoj ustvarjalni dom, kot tudi širši kulturni prostor.
Kultura je prostor svobode, dialoga, kritičnega mišljenja in medsebojnega razumevanja, hkrati pa pomembna razvojna sila mesta. Mesta, ki vlagajo v kulturo, vlagajo v kakovost življenja svojih prebivalcev. Vlagajo v ustvarjalnost, inovativnost, privlačnost urbanega prostora in v družbeno povezanost. Kultura soustvarja živahno, vključujočo in samozavestno skupnost.
Rok Žnidaršič
V Ljubljani se tega dobro zavedamo. Zato kultura ostaja ena ključnih razvojnih prioritet Mestne občine Ljubljana. V preteklih letih smo sistematično vlagali v kulturno infrastrukturo, prenavljali in odpirali nove ustvarjalne prostore, podpirali javne zavode, nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi ter skrbeli za dostopnost kulturnih
vsebin najširšemu krogu občank in občanov.
Ponosni smo, da Ljubljana velja za mesto z izjemno kulturno ponudbo in bogatim ustvarjalnim potencialom. Številni festivali, razstave, gledališke predstave, koncerti literarni dogodki ter mednarodna sodelovanja potrjujejo, da je naše mesto pomembno kulturno središče tako v slovenskem kot v evropskem prostoru. Še posebej pomembno se nam zdi, da so kulturne vsebine dostopne kar najširšemu občinstvu.
Današnja nagrajenka in nagrajenci s svojim delom dokazujete, da kultura ni nekaj oddaljenega ali samoumevnega. Nastaja skozi predanost, talent, vztrajnost in pogum. Njihovi dosežki nas navdihujejo, bogatijo naš skupni prostor in puščajo sled, ki presega čas posameznega ustvarjalnega projekta.
Spoštovana nagrajenka in nagrajenci, naj se vam z Župančičevo nagrado zahvalimo, da s svojim delom prispevate v
kulturni mozaik Ljubljane in nas opominjate, da je kultura dragocena naložba v prihodnost.
Iz uradnih utemeljitev Župančičevih nagrad
Prof. dr. Svetlana Slapšak sodi med najvidnejše pisateljice, humanistke, javne intelektualke in zagovornice svobode govora v slovenskem ter širšem regionalnem prostoru. Njen monumentalni opus, ki obsega več kot sto knjig, tisoče esejev ter stotine strokovnih študij, je vizionarsko sooblikoval in neprecenljivo obogatil slovenski kulturni ter humanistični prostor.
O njenem eruditskem delu, ki se razteza čez šest desetletij, pričajo izjemni dosežki na različnih področjih. Kot mednarodno priznana strokovnjakinja za antične študije, antropologinja, esejistka, prevajalka in pisateljica je vzgojila številne generacije kritično mislečih posameznikov.
Doma
Kot profesorica in dolgoletna dekanja Fakultete za podiplomski humanistični študij (ISH) v Ljubljani ter predavateljica na uglednih evropskih in ameriških univerzah je ključno prispevala k razvoju ter mednarodni vpetosti sodobne humanistike. Njeno ustvarjanje in javno delovanje odlikujejo zavezanost solidarnosti, medkulturnemu dialogu ter človekovemu dostojanstvu. Je neutrudna zagovornica človekovih pravic, borka za demokratizacijo družbe ter odločna nasprotnica vojnih in nacionalističnih politik. Za svoj izjemni intelektualni pogum je leta 1993 prejela nagrado ameriškega centra PEN, leta 2005 pa je bila z gibanjem 1000 žensk za mir nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
Nagrada
Intermedijski umetnik Marko Batista v svojih delih intenzivno raziskuje presečišče med tehnologijo, družbo in zvočnimi umetnostmi. V preteklih dveh letih izstopa njegovo delovanje v Cirkulaciji 2, kjer je soustvarjal eksperimentalne zvočne krajine, ter odmevna samostojna razstava Na robu razuma v Galeriji Cukrarna. S temi deli se uveljavlja kot eden prodornejših premišljevalcev naše dobe, ki prepričljivo presega navidezno ločnico med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Batista že tri desetletja drzno spaja vizualno umetnost z zvokom in performansom. Zaradi inovativnega pristopa je v veliki meri zaslužen za vpeljevanje zvokovnosti v prostore sodobne vizualne umetnosti in javni prostor. Njegov opus korenini v načelu »naredi sam« (DIY) ter opozarja, da tehnologija ni nevtralno orodje, temveč materialni, politični in mentalni aparat.
Marko Batista
Skladatelj Matej Bonin, eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne slovenske resne glasbe, v svojih delih iz preteklih dveh let izkazuje kompozicijsko zrelost in prepletanje različnih umetniških kontekstov. Med nedavnimi projekti izstopata mladinska opera Lisičja luna z libretom in režijo Ane Pandur kot tudi v glasbena instalacija Gozdna simfonija, ki je zaživela v parku Rafut na slovensko-italijanski meji, s katerima potrjuje glasbeno širino, izostreno intuicijo ter spretnost spajanja raznolikih umetniških zvrsti.
Matej Bonin
Avtorski jezik Mateja Bonina je samosvoj, zrel in zavezan inovaciji, hkrati pa dostopen poslušalcu. Skladatelj glasbo razume kot prostor za razmah širše družbene in ekološke misli. Boninov opus obsega orkestrska in komorna dela, glasbeno gledališče ter redna sodelovanja z uglednimi orkestri, solisti in koreografi.
Matej Bonin
Koreograf, plesalec in performer Jan Rozman v nedavnih projektih oblikuje eno najbolj vznemirljivih, prodornih in izvirnih poetik na področju sodobnega plesa. Skozi predstavi (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage in Mokra oprema v polje uprizoritvenih umetnosti prepričljivo vpleta razmislek o človeškem telesu, vpetem v internetno kulturo, medijski spektakel in kapitalizem nadzora.
Jan Rozman
Rozmanovo plesno prakso zaznamujejo konceptualna natančnost, dinamičen spoj giba, videa ter pretanjen občutek za humor, ironijo in absurd. Namesto didaktične kritike sodobnosti umetnik ustvarja kompleksne odrske situacije, v katerih se digitalni svet prevaja nazaj v telesno izkušnjo. Njegova dela obravnavajo performerja kot tržni subjekt, družbo pa kot nenehno avdicijo, s čimer razpira razmislek o sodobnih načinih bivanja daleč prek meja klasičnega plesnega odra.
Župančičeve nagrade so najvišja priznanja MOL-a za vrhunske stvaritve na področju umetnosti. Nagrade podeljujejo na podlagi odloka o priznanjih MOL-a, ki določa, da vsako leto podelijo štiri nagrade, ki jih prejmejo ustvarjalci, ki ustvarjajo v Ljubljani, in sicer eno za življenjsko delo in tri za stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v preteklem dveletnem obdobju.
Maja Kunšič
V kulturnem programu so nastopile pevke Pevske skupine Maroltovke ter ansambel Janeza Dovča s pesmimi slovenskih pesnikov Ivana Cankarja, Edbarda Kocbeka, Otona Župančiča, Lili Novy in ljudske.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec