Bogata monografija o Jošku Tischlerju dr. Andreja Rahtena

Celovška Mohorjeva družba je v Atriju ZRC kot gost ZRC SAZU – Zgodovinskega inštituta Milka Kosa predstavila najnovejšo monografijo zgodovinarja in diplomata, nekdanjega veleposlanika Republike Slovenije v Avstriji, dr. Andreja Rahtena o ustanovitelju Slovenske gimnazije v Celovcu, politiku dr. Jošku Tischlerju. Njen naslov je Tischler – življenjska pot vodilnega politika in šolnika koroških Slovencev (2025).

Dr. Andrej Rahten in dr. Petra Svoljšakm vse fotografije Marijan Zlobec 

Zgodovinar dr. Andrej Rahten se je pogovarjal z dr. Petro Svoljšak o življenjski poti dr. Joška Tischlerja, vodilni in ključni osebnosti koroških Slovencev v prvi avstrijski republiki, v obdobju druge svetovne vojne in času po njej. Rahten je posebno poudaril, da je bil Tischler politik velikega formata, ki mu je bila dobrobit koroških Slovencev in Slovenk na prvem mestu in ki je v dialogu poskušal najti najboljše rešitve.

Joško Tischler

Njegov največji uspeh na področju šolstva pa je zagotovo ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu leta 1957, ki je kljub različnim pogojem delovanja, od skromnih začetkov do velikih uspehov in trajnem delovanju vse do danes, osrednja šolsta ustanova koroških Slovencev in seveda up trajnega slovenskega obstoja in delovanja v Avstriji.

Pogovor je trajal eno uro

Predstavitev CMD dr. Teodora Domeja

Dr. Joško Tischler je bil vodilna in ključna osebnost Slovencev na Koroškem v zelo zahtevnih časih prve avstrijske republike in tretjega rajha, med drugim je deloval kot predsednik Slovenske prosvetne zveze, dokler ga ni nacistični režim iz narodnopolitičnih razlogov kot gimnazijskega profesorja kazensko premestil s Koroškega na Predarlsko. Po osvoboditvi se je ponovno aktivno vključil v politično življenje, bil je predsednik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, član provizorične koroške deželne vlade, ustanovitelj in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

Atrij ZRC

Bil je tudi odličen pedagog. Na področju izobraževanja se je zapisal v zgodovino koroških Slovencev kot glavni avtor odredbe o obveznem dvojezičnem šolstvu na narodnostno mešanem ozemlju Koroške (sprejete leta 1945) in kot »oče Slovenske gimnazije«, s čimer si je pridobil velike zasluge v prizadevanjih za emancipacijo slovenske manjšine na Koroškem.

Kljub jasni svetovnonazorski opredeljenosti je bil tudi v času najhujšega ideološko pogojenega razhajanja za ogromno večino koroških Slovencev verodostojen človek integracije in sodelovanja. Zanj je bila značilna lojalnost do države, v političnem delovanju pa so ga odlikovali pogum, vztrajnost in nesebičen idealizem. (Iz predstavitve CMD).

Dr. Petra Svoljšak

Dr. Andrej Rahten je zelo nazorno predstavil Tischlerjevo osebnost, še posebej v kontekstu političnega položaja Slovencev v Avstriji, avstrijske državne politike, njenega odnosa do Jugoslavije, Avstrijske državne pogodbe, zapletenosti dogajanja, boju za njeno uresničevanje v praksi, nihanju in spremenljivosti dogajanja in vzdušja na Koroškem (npr. v času koroškega glavarja in predsednika Avstrijske svobodnjaške stranke Jörga Haiderja, ki je umrl v prometni nesreči leta 2008, a ga Rahten ne omenja).

Dr. Rahten je predstavil njegove ideje o nujnosti ustanovitve Slovenske gimnazije, od zelo skromnih začetkov dalje. Posebej pa se je zaustavil v Tischlerjevem očetovskem odnosu zlasti do mladih, ki so v njem videli ne le vzgojitelja po profesionalni ravni, ampak čisto emotivno, vzgojno, zaupanja vredno v času odraščanja.

Tischler je bil razpet med mnogimi realnimi okoliščinami, kot je bila koroška deželna politika, avstrijska državna politika, jugoslovanska in še slovenska. Kot je avtor osvetljeval razmere, je zelo spretno krmaril, se bojeval, umikal, prilagajal, a bil za zgled in pomenil pozitivni vpliv na slovensko okolico.

Rahten je posebej opozoril na uporabo bogatega gradiva iz Tischlerjeve zapuščine, ki jo je nudila vnukinja Marica Hartmann v Celovcu, brez katere knjige ne bi bilo.

Rahten je omenil vpliv dr. Janka Brejca (1869 – 1934), dolgoletnega voditelja koroških Slovencev in odvetnika, ki je imel ključno vlogo na koroškem političnem prizorišču do plebiscita 1920. Omenil je še Franca Petka (1885 – 1965), ki je med obema vojnama izdajal tednik Koroški Slovenec.

Avtor knjige je omenil sodelovanje kolegic in kolegov v Celovcu, Ljubljani in Mariboru. Pozabil pa je omeniti Tischlerjevo nagrado, ki pomeni najvišje priznanje koroškim Slovencem za njihovo delo med rojaki.

Dr. Andrej Rahten in upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar

Predstavitve sta se udeležila tudi nekdanji upokojeni beograjski nadkof Stanislav Hočevar, ki je deloval nekaj let na avstrijskem Koroškem, in Tischlerjev sin.

Predstavitev dr. Aleša Gabriča

Dr. Andrej Rahten se je tokrat lotil biografije dr. Joška Tischlerja, ene izmed osrednjih osebnosti koroških Slovencev 20. stoletja. Ob njegovem življenju nas popelje tudi skozi preizkušnje, katastrofe, krize in uspehe koroških Slovencev, ki jih je po letu 1920 začrtana meja ločila od matičnega naroda na drugi strani Karavank. Obe zgodbi, Tischlerjeva in zgodba koroških Slovencev, sta – kot nam prepričljivo pokaže Rahten – neločljivi.

Tischerjev sin Mirko Silvio Tischler

Tischler je živel in se za pravice koroških Slovencev boril v spreminjajočih se državnih okvirih, menjajočih se režimih in ob sodelovanju, zaničevanju ali zatiranju nosilcev različnih ideologij. Vse do konca je užival podporo somišljenikov in spoštovanje drugače mislečih, ker je pokazal nenavadno visoko mero strpnosti, potrpežljivosti, pa tudi prepričanja, da je treba, ne glede na okoliščine in občasno na videz nepremostljive ovire, z nasprotno stranjo voditi dialog.

Gosti, poleg omenjenih še Franz Kelih

Kot politik in sogovornik je iskal poti do kompromisnih rešitev, a zanje ni bil pripravljen žrtvovati svojih temeljnih izhodišč. Bralec knjige spoznava Tischlerja kot močno osebnost s stališči in vrednotami, ki niso na prodaj za pritlehne cilje, kot nasprotnika ekstremizmov in kot človeka dialoga, ki išče rešitve tudi v navidezno brezizhodnih situacijah. Torej kot osebnost, ki jo v današnji politiki stežka najdemo.

Dr. Petra Svoljšak je med drugim omenila redno sodelovanje z dr. Rahtenom, ponedeljska srečanja, na katerih soočata mnenja in načrtujeta raziskave, Rahten pa ima še posebej rad zgodovinske osvetljitve posameznih pomembnih osebnosti, seveda tistih, za katere meni, da bo pri raziskovanju uspešen.

Po tiskovni konferenci

Slikovni prikaz Tischlerjevega življenja

V krogu škofa Rožmana

Dokumentov je veliko

Prejel je veliko zahval

Ob jubileju

V veseli družbi

Ob jubileju so v Celovcu, v avli Slovenske gimnazije že lani, ob 45. obletnici  smrti, pripravili posebno razstavo o Jošku Tischlerju. Aprila letos je bila na ogled v Atriju ZRC SAZU.

Tischler je tako velik in pomemben, da se bo o njem pisalo še desetletja.

Marijan Zlobec