Silvester Plotajs Sicoe s Potjo k svetlobi v galeriji Generali

V ljubljanski galeriji Generali so odprli takoj zelo odmevno samostojno razstavo znanega akademskega slikarja Silvestra Plotajsa Sicoea. Slikar razstavlja nov cikel slik, ki je nastajal v zadnjih dveh letih; med letoma 2024 in 2025, in so bile vse slike naslikane prav za razstavo v galeriji Generali ob njeni že desetletnici javnega delovanja. Razstava bo na ogled do 5. septembra 2025.

Pogled na razstavo, vse fotografije Marijan Zlobec

Naslov Pot k svetlobi je pomenljiv. Povezan je s slikarjevo težko osebno preizkušnjo, ko v letu 2023 zaradi bolezni oči ni mogel ustvarjati.

Naslovi slik, kot so Sijalka, Več kot luč, Oblika plazme, Mislim plazmo …, nas popeljejo do novih vsebin v slikarjevem opusu, kjer je prvič upodobil motiv luči, svetlobo in energijo. V njegovem slikarstvu so bile vedno prisotne barva, svetloba, energija in sproščenost.

Močan in izrazit kolorit je bil že od nekdaj njegovo glavno likovno sredstvo, vendar v teh slikah veliko bolj občutimo veselje in hkrati tudi slikarjevo strast do ustvarjanja. Slike, prepojene z žarečo barvo, kar kipijo od energetskega naboja in oddajajo svetlobo.

Motive, ki zaznamujejo likovne podobe, umetnik jemlje od vsepovsod; iz podzavesti, sanj, literature, narave, filma. Ko začne slikati, nima vnaprej določene zamisli, kaj bo naslikal. Prva stvar, ki jo da na platno, je prav barva.

Nato okoli nje gradi svet, ki je lahko pripoveden ali figuralen. Šele na koncu se odloči, kaj bo na sliki. Med njegovimi priljubljenimi motivi opazimo veliko elementov in podob iz vsakdanjega življenja.

V opusu slik Silvestra Plotajsa Sicoea gre za nekakšno novo rojstvo, ko se nenadoma pojavi svetloba v temi in iznenada vidi jasno okoli sebe.

Naslov Pot k svetlobi je pomenljiv. Povezan je s slikarjevo težko osebno preizkušnjo, ko v letu 2023 zaradi bolezni oči ni mogel ustvarjati. V njegovem slikarstvu so bile vedno prisotne barva, svetloba, energija in sproščenost. Močan in izrazit kolorit je bil že od nekdaj njegovo glavno likovno sredstvo, vendar v teh slikah veliko bolj občutimo veselje in hkrati tudi slikarjevo strast do ustvarjanja.

Slike, prepojene z žarečo barvo, kar kipijo od energetskega naboja in oddajajo svetlobo. V barvni lestvici tokrat prevladujejo rumena, oranžna, zelena, modra, odtenki rdeče in rožnate.

V likovnosti se igra z besedami na platnu. V slikah še vedno najdemo besedne zveze in napise, ki pa so lahko dvoumni, zavajajoči in gledalca spodbujajo k razmišljanju. V nekaterih naslovih del začutimo tudi podobe osebnih doživetij, ki se dotikajo slikarjevega razumevanja, dojemanja za dogajanje okoli sebe ter razmišljanja o poziciji slikarstva in umetnosti v našem času in prostoru (npr. sliki Kruh za vse za kruh in My artistic bread).

Motive, ki zaznamujejo umetnikove likovne podobe, jemlje od vsepovsod; iz podzavesti, sanj, literature, narave, filma … Ko začne slikati, nima vnaprej določene zamisli, kaj bo naslikal. Prva stvar, ki jo da na platno, je prav barva. Nato okoli nje gradi svet, ki je lahko pripoveden ali figuralen. Šele na koncu se odloči, kaj bo na sliki. Med njegovimi priljubljenimi motivi opazimo veliko elementov in podob iz vsakdanjega življenja. Še vedno se pojavljajo predmeti, kot so lestev, miza, čevelj, maska, tihožitje, rože, žafran, kruh, sova, oko …, vendar so umetniška dela naslikana z drugačno energijo – bolj intenzivno in poglobljeno.

Sicoe pravi, da se za tem skriva izkušnja teme in potem osvoboditev v svetlobo. Cvetlica žafran ga je kot prva znanilka pomladi razveselila in mu dala upanje. Ena takšnih slik z motivom žafrana je slika z naslovom Slika cveti. Simbol žafrana simbolizira življenje, je znanilec pomladi, simbol prebujenega življenja, upanja in hkrati tudi krhkosti življenja. Na razstavi se prepletajo slike s horizontalno in vertikalno kompozicijo, naslikane v tehniki olje in akril na platno.

Naslovi slik, kot so Sijalka, Več kot luč, Oblika plazme, Mislim plazmo …, nas popeljejo do novih vsebin v slikarjevem opusu, kjer je prvič upodobil motiv luči, svetlobo in energijo. Na slikah se pojavijo motivi sijalke, vžigalice in plazme, ki predstavljajo izvire svetlobe.

Motiv plazme, ki je četrto agregatno stanje poleg trdnega, tekočega in plinastega, s svojimi lastnostmi soustvarja življenjsko energijo na Zemlji. Podobe se nanašajo na osebno doživetje. Motiv povezuje s svetlobo in energijo. Svetloba je za slikarja bistvena. Omogoča mu ustvarjanje, ga opredeli in definira. V podobah je želel naslikati čisto energijo in ji dati neko formo.

Pravi, da se »izlušči koncept, kako predstaviti svoje globlje občutke ranljivosti, moči, strasti, veselja, krhkosti. Gre za zelo osebno izkušnjo slike, ki me razgalja malo drugače. Slikarski ritual tokrat dobiva novo dimenzijo, nov zvok, nov okus, ki priča o moči slike, da izrazi tudi najbolj skrite in osebne kotičke naše eksistence.«

V opusu slik Silvestra Plotajsa Sicoea gre za nekakšno novo rojstvo, ko se nenadoma pojavi svetloba v temi in iznenada vidi jasno okoli sebe. Pravi, da ritual slikanja ni samo njegov poklic, je del njegovega življenja in mu pomeni poslanstvo, način življenja ter gradi njegovo osebnost.

Biografija

Silvester Plotajs Sicoe, slovenski slikar in grafik, se je rodil 12. aprila 1965 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je študiral slikarstvo, kjer je leta 1988 diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu. Tam je nadaljeval podiplomski študij iz slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju.

Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem.
Silvester Plotajs Sicoe je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad kubizmom, nemškim ekspresionizmom, Van Goghom, angleško-irskim slikarjem Francisom Baconom …

Ostaja zavezan štafelajni sliki. Slika v čistih, živih in močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila.
Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Leta 1987 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2013 priznanje Riharda Jakopiča in leta 2021 nagrado Riharda Jakopiča. Deluje kot svobodni umetnik v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija v Ljubljani. (Iz kataloga).

Marijan Zlobec