Pogled na najnovejšo razstavo Eve Petrič v znameniti Kollegienkirche v samem središču Salzburga, ki so jo slovesno odprli na pepelnično sredo, danes pa sledi še njen performans, je naravnost veličasten in velik sakralni prostor, ki je v celoti in po potrebi namenjen kulturi, le še nadgradi.
Veličasten in eleganten, izčiščen pogled na razstavo Eve Petrič v Kollegienkirche v Salzburgu, foto Shiwa Nagshi
Naslov razstave I am an Earthling – what are you ? Jaz sem Zemljanka – kaj s ti (ali kaj ste vi ?) nas postavlja v središče refleksije o sodobnosti, naši izjemno problematični družbi na vseh koncih in krajih, tako da zapletom, kar je najbolj mili izraz, ni videti konca.
Zemljanka, foto osebi arhiv
Ko je v tem trenutku Zemljan ? Tisti, ki ostaja prvinsko zunaj vsega konfliktnega, ker se noče vmešavati, ampak želi biti le eden normalen človek na našem planetu. Ta postaja vse bolj problematičen, ne zaradi sebe in svoje žive narave, ampak zaradi nespameti človeka, ki svojega doma ne le, da ne zna zgraditi, ampak ga sproti nenehno ruši.
Jaz sem Zemljanka pomeni, da želim imeti svoj mir, svobodo, spoštovanje, pravice in dolžnosti, obveznosti v skladu z normativi in humanimi standardi.
Zemljanka aludira na obveznost človeka do planeta Zemlja, ki vedno bolj postaja konfliktna, v navzkrižju interesov in zahtev ter opozoril vseh možnih strok, kam nas moderna družba vodi ali pelje.
Pred dnevi smo lahko prebrali znanstveno ugotovitev, da če se Antarktika stopi, se dvignejo vsa morja za sto metrov in potopijo na tisoče in tisoče sedaj obmorskih mest in velemest, cele otoke, države… Milijarde ljudi.
Eva Petrič v cerkvi, ki poleti slovi po izjemnih festivalskih koncertih
Zemljanka izreče le eno besedo; kaj je ona sama, ki pa se nadaljuje z vprašanjem, kdo si pa ti: ali se zavedaš svoje odgovornosti ?
Eva Petrič se sama srašuje in odgovarja:
“Zemljana/Zemljanko lahko opredelimo kot domorodca/domorodko planeta Zemlja. Zajema vsa živa bitja – ljudi, živali, rastline in mikroorganizme – ki imajo ta planet za svoj dom.
Izraz Zemljan ne označuje le fizične prisotnosti. Predvsem se nanaša na skupno povezavo in skrbništvo nad Zemljo, s čimer priznava našo soodvisnost od planeta in njegovih ekosistemov.
V širšem smislu Zemljan/ka uteleša kolektivno identiteto človeštva, ki odraža naš skupni izvor, izkušnje in težnje prebivalcev te blede, modre pike, ki lebdi v prostranosti vesolja.
Je to lahko moj/a Zemljan/ka, ki označuje epicenter Kollegienkirche v Salzburgu, viseč/a iz osrednje kupole in odseva svojo prisotnost v ogledalu pod kupolo na marmornatih tleh? Kako je videti? Kaj nam sporoča?
Festivalski kompleks in cerkev od zadaj
Moj/a Zemljan/ka, ki visi z osrednje kupole salzburške Kollegienkirche – 9,5-metrska figura, sestavljena iz 12 sestavljanki podobnih kosov aludubonda – odraža to enotnost. Izvira iz preproste sence, spremenjene v idrijsko čipko, ki simbolizira skupno človečnost, vzdržljivost in upanje.
V interakciji s svojim odsevom v okroglem ogledalu na tleh, Zemljan/ka vabi obiskovalce, da se ustavijo, razmislijo in sprejmejo nasprotja – svetlobo in temo, polnost in praznino, življenje in smrt. Ogledalo, ki zakriva marmorna tla kot sodoben postni prt, izziva dojemanje stabilnosti in gledalca vodi, da v sedanjem negotovem času ustvari stabilnost v sebi.
Zemljan/ka se počasi vrti, meče premikajoče se sence in uteleša krhke, a obstojne niti, ki nas povezujejo. Ob spremljavi Uspavanke za drone, meditativne 17-minutne zvočne slike, ki ponavlja “Vse bo v redu”, ponuja tolažbo v negotovih časih.
Poleg kaosa in delitve Zemljan/ka predvideva skupno prihodnost – in nas opominja, da če se ena nit pretrga, vse odmevajo. Skupaj, kot Zemljani, lahko tkemo upanje v jutri.”
To je tisti žlahtni tihi memento, ki ga obiskovalec razstave začuti in hkrati občuduje vso eleganco, monumentalnost, angažiranost in prefinjenost slovenske umetnice, ki veliko več nastopa v tujini kot doma.
Eva Petrič in kustosinja razstave dr. Dietgard Grimmer
Salzburg ima svoj najslavnejši in najboljši glasbeni festival na svetu – Salzburške slavnostne igre. Ima pa še mnoge druge festivale, kot so Mozartov teden, Velikonočni festival, Binkoštni festival, Sommerszene, Jazz & TheCity, Salzburg Advent Singing, Winterfest…
Salzburg je po številu prebivalcev precej manjši od Ljubljane, a je kot Mozartovo rojsto mesto ponesel njegovo slavo v svet, česar Ljubljani ne uspe. V tujini ne vedo niti za Slovenijo, kaj šele za Ljubljano. Ko me v toplih krajih sprašujejo od kod sem, in povem, da prihajam iz Slovenije, moram to dopolniti z obema rokama tako, da pokažem severno Italijo z levico in Avstrijo z desnico, potem pa označim, da smo mi vmes.
Eva Petrič in mag. Christian Wallish-Breitsching, direktor univerzitetne kaplanarije
Eva Petrič presega majhne geografskosti, ker je že v dosedanjih umetniških projektih segla v vesoljni prostor z razstavo v raketi, ki je poletela v kozmos, po drugi strani ali vsebini lastne poetike, pa se ukvarja s proučevanjem človeka, njegovih organov, najbolj srca in možganov, s tem pa emocij, razuma, spomina, dialoga, videnja, čutenja, samozavedanja, odnosov, dialogov.
Številna tehnična ekipa, ki je omogočila, da Zemljan/ka visi izpod kupole visoko nad ogledalom na kamnitih tleh
Potovanje navzven in navznoter po svojem umetniškem projektu ravno tu trči na Zemljanko kot poosebljanje vsega, kar se je narodilo in skozi tisočletja zgradilo kot človeško, a je sedaj na temeljni prelomnici in nam sporoča, da bo človeštvo propadlo hitreje, kot si upa priznati in ne želi ukrepati.
Postavljanje razstave je bilo zahtevno
Zemljanka je ena beseda, ki nam pove: jaz vem, čutim in sem zato angažirana in odgovorna, kaj ste pa vi ? Jaz sem človek iz tega našega in edinega planeta.
Razstava bo na ogled do 28. aprila in je glede na velik turistični obisk mesta v vseh časih pričakovati velik odmev, kar je že na dan odprtja z neobičajno veliko publiciteto pokazal salzburški dnevnik Salzburger Nachrichten.
Monumentalnost cerkve od zunaj
Publiciteta
Marijan Zlobec