Slovenska matica v okviru svojega programskega cikla Matičina odprta vrata vabi na pogovorna dogodka s kulturnim programom z naslovom Preddverje Evrope: ob tretji obletnici napada na Ukrajino, ki bosta v ponedeljek, 24. februarja, ob 17. uri in v torek, 25. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Skupni poudarek obeh dogodkov bo evropskost Ukrajine.
24. februarja bo Marija Ivanicka, ugledna germanistka z Univerze v Kijevu, ki zdaj predava na Univerzi v Tübingenu, v pogovoru z Markom Marinčičem in Amalijo Maček predstavila individualno in kolektivno izkušnjo vojne v Ukrajini, tudi na področju kulture in intelektualnega dela.
25. februarja pa bodo z branjem in pogovorom predstavili nekaj knjig, povezanih z Ukrajino, ki so izšle v zadnjem obdobju.
To so romani Sive čebele Andreja Kurkova, Internat Serhija Žadana, Biografija naključnega čudesa Tanje Maljarčuk ter kratkoprozna zbirka Dežela izgubljenih ali Male strašljive pravljice Katerine Kalitko.
Prevajalke Lijana Dejak, Andreja Kalc in Janja Vollmaier Lubej bodo v vodenem pogovoru predstavile omenjena dela. Predstavili bomo tudi knjigo Mitje Velikonja z naslovom Ukrajinske vinjete.
O tej knjigi sem na Kritik.si med drugim zapisal:
Ena izmed knjig, ki bo med bralci vzbudila veliko zanimanje, so Ukrajinske vinjete Mitje Velikonja.
Aktualni eseji o kulturi bližnje vojne v Ukrajini, komplementarno dopolnjeni s fotografskim gradivom, osvetljujejo vojno stanje v napadeni deželi tako skozi videnje in doživljanje avtorja kot skozi razmislek o ozadju dogajanja, zgodovinskih dejstvih, političnih mahinacijah … Ponujajo vpogled z različnih zornih kotov: osebnega, sociološkega, političnega, ideološkega, literarnega, filozofskega, družbenega … pišejo zgodovino vsakdanje realnosti navadnih ljudi skozi street art vojno ikonografijo, ulični nacionalizem, obcestno simboliko … kjer je moč videnega enaka moči slišanega.
Gre za aktualno, perečo in naglo spreminjajočo se temo, ki se dotakne tudi odziva (slovenske) politike in intelektualcev na vojno, zato je kredibilno in aktualno tukaj in zdaj, hkrati pa predstavlja dokument časa.
Avtor se je dvakrat odpravil na vojna območja Ukrajine, posnel več kot 3.000 fotografij ulične ikonografije vojnega stanja in svoja opažanja sistematično strnil v deset poglavij: preddverja, mesta, politike, ideologije, vsakdanja življenja, znanosti, besede, podobe, glasovi, posledice vojne.
Čeprav so mu vsi nacionalisti enako tuji, se mu ob pogovoru z ljudmi postavlja vprašanje, kako bi se sam počutil v njihovi koži, kako bi se sam odzval. Ko se vojna že priplazi do naših vhodnih vrat, namreč vpliva na vsakogar: na levičarje in na desničarje, na nacionaliste in na pacifiste, na domoljube in na tiste, ki jim je vseeno, pod katero zastavo živijo.
»Tako sem se šel med vožnjami ali čakanji kjer koli majhen test: koliko časa traja, da naletim na podobe vojne, na bojevniško ikonografijo, besedišče emfatičnega domoljubja, na zvok narodnobudne pesmi, posnetke z bojišč. Povečini je šlo za sekunde.«
In tako naleti na najrazličnejše intervencije: v neki turistični ulici se je na displeju z valutami izpisal prodajni/odkupni kurz za dolarje, za evre, na mestu za rublje pa je pisalo – Slava Ukrajini!; itn. v Ukrajini pomeni in tako neskončno; na mnogih prometnih znakih, ki kažejo obvezno smer proti vzhodu, je pripisano ime Putin, torej napotilo, naj se vrne nazaj domov; Putinov lik je najti na predpražnikih (z navodilom Obrišite si noge) in na toaletnem papirju (brez navodila) …
Vojna ni samo orožje, je tudi »krik, glas, zvok, šum, šepet, hrup, melodija«, resnica pa je njena prva žrtev. Avtor ostaja v svoji analizi kritičen do obeh strani, kljub naklonjenosti do tistih, ki so mu bližje. (Iz predstavitve).
Prof. dr. Mitja Velikonja
Izbrane odlomke bodo brale Nataša Konc Lorenzutti, Andreja Kalc in Lijana Dejak. Z glasbenimi izvedbami bodo nastopile ukrajinske študentke glasbe, ki so na izmenjavi v Ljubljani, Olena Cimbal, Sofija Čornej in Jeva Čemodanova.
Marijan Zlobec