Prvi koncert (od štirih) Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie na Siciliji v programih Festivala Ljubljana v polni Viteški dvorani Križank je imel jasen naslov Bellini Jazz Combo. Bil pa je zelo prepričljiv in z jasnim sporočilom: čeprav smo po poklicu profesorji, smo po duši predvsem glasbeniki.
Bellini Jazz Combo, vse fotografije Marijan Zlobec
Naše predstave o konservatoriju so drugačne kot v Italiji, kjer je starostni razpon in študijski obseg hkrati na srednješolski in akademijski ravni. Iz nastopa profesorjev sledi vprašanje, kako bi z istim programom lahko nastopili profesorji na konservatorijih v Ljublani ali Mariboru ? Ne vem.
Iskanje pravega začetka
V glasbenem smislu smo spremljali lepo in prepričljivo presenečenje, da lahko pogojno rečeno srednješolski profesorji nastopajo tako vrhunsko in preprčljivo, kot pravi jazzisti.
Bellini Jazz Combo se je v programu predstavil sam
Glasbeni konservatorij Vincenzo Bellini v Catanii na Siciliji ponuja visokošolski akademski program na področju jazz glasbe, ki ga izvaja oddelek za nove jezike in glasbene tehnologije pod vodstvom profesorja Renata Messine za Šolo elektronske glasbe in profesorja Paola Sorgeja za Šolo jazza. Pri tem gre za jasno opredelitev inštituta: vlagati sredstva in študentom omogočiti raziskovanje jazza in afroameriške improvizirane glasbe ob boku tradicionalnega izobraževanja na področju evropske klasične glasbe.
Prvi del koncerta
V zadnjih letih je Šola jazza okrepila svojo ponudbo z večjim številom stalnih učiteljev, seminarji, mojstrskimi tečaji in izvirnimi produkcijami ter postala pomembna referenčna točka za mlade glasbenike, ki želijo graditi kariero na tem področju.
Pianist in kitarist
Jazz, ena od glasbenih revolucij 20. stoletja, ima še vedno neustavljiv čar tako za glasbenike kot za poslušalce, zlasti na nastopih v živo. Njegovo bistvo je v skupni improvizaciji, pri kateri glasbeniki ob upoštevanju vnaprej določenega okvira uživajo izjemno ustvarjalno svobodo. Vsak nastop je edinstven, neponovljiv dogodek, v katerem glasbena forma zaživi v interakciji med glasbeniki, zaradi česar je vsaka skladba novo doživetje, ki obstaja samo v trenutku, ko je zaigrana.
Bobnar Francesco Cusa
S snemalno tehnologijo je bilo mogoče dokumentirati razvoj jazza, kar novim generacijam omogoča, da preučujejo in razumejo zaporedje slogov in vplivov – od najzgodnejših let te zvrsti do najsodobnejših izvedb. Danes so meje med glasbenimi zvrstmi vse bolj zabrisane, jazz pa je pogosto v dialogu z drugimi umetniškimi disciplinami, iščoč nove skupne izrazne oblike.
Kitarist Paolo Sorge predstavlja ansambel
Ena od značilnosti, ki jih spodbuja Šola jazza v Catanii, je »materialen« pristop k inštrumentom, značilen za jazzovske glasbenike. V tem kontekstu glasbena gesta ni omejena na ustvarjanje »lepega zvoka« po splošnih estetskih standardih, temveč postane edinstven, oseben izraz. Ta posebnost, ki je dediščina afriških korenin jazza, poslušalcu omogoča, da
takoj prepozna slog posameznega glasbenika po posebnih načinih oblikovanja zvoka in interakcije z ansamblom.
Vokalistka Rosalba Bentivoglio
Jazz glasba je globoko zakoreninjena v konceptu kolektivnosti: plastenje posameznih glasov v polifonično in poliritmično teksturo znotraj cikličnih oblik ponavljanja refrena – na primer progresije akordov, ki izhaja iz znane melodije, ali melodične variacije na samo temo – ustvarja edinstveno zvočno izkušnjo, ki aktivno vključuje poslušalce.
Pianist Eugenio Macchia
Ta kolektivni obred koncerta nima le glasbene, temveč tudi izobraževalno vrednost. Sposobnost poslušati druge in hkrati izražati svojo individualnost v improviziranem dialogu terja disciplino in spoštovanje, v zameno pa daje veliko izrazne svobode. Za občinstvo postane poslušanje jazza igra dekodiranja, izkušnja, ki spodbuja tako pozornost kot intelekt.
Učitelji Šole jazza v Catanii so glasbeniki z bogatimi umetniškimi karierami na nacionalni in mednarodni ravni.
Kitarist Paolo Sorge
Ob poučevanju še naprej nastopajo, njihove dejavnosti pa so zaznamovane s številnimi nagradami in priznanji. V prvem letu sodelovanja so se odločili ustanoviti Bellini Jazz Combo, fleksibilno zasedbo, ki se spreminja glede na repertoar, okoliščine in razpoložljivost glasbenikov. V tem projektu lahko učitelji svoje izkušnje in glasbeni jezik delijo ne le v akademskem okolju, temveč tudi na odru, naravnem okolju jazza. (Iz predstavitve asambla).
Rosalba Bentivoglio
Bellini Jazz Combo sestavljajo glasbeniki, ki so se predstavili v Viteški dvorani Križank: Rosalba Bentivoglio, vokal, Paolo Sorge, kitara, Eugenio Macchia, klavir, Alberto Fidone, električna bas kitara, Francesco Cusa, bobni.
Program:
Herbie Hancock: Dolphin Dance
Arthur Altman / Jack Lawrence: All or nothing at all
Irving Berlin: How deep is the ocean?
McCoy Tyner: Passion Dance
Betty Carter: Tight
Sergio Mihanovic / Tony Winston: Sometime Ago
Thelonious Monk / Mike Ferro: Well You Needn’t
Jimmy Rowels / Norma Winston: A Timeless Place (The Peacocks)
Harry Warren / Max Gordon: There Will Never Be Another You
Čeprav se je po naslovih zdelo, kot da bo program razmeroma kratek, je brez pavze trajal kar poldrugo uro.
Uvod je pripadal štirim instrumentalistom. Bolj kot svojo individualno virtuoznost so prikazali skupno igro, ujemanje, sodelovanje, dialoškost, prelivanje kratkih solov brez kakšnega paradiranja, morda je bilo sprva pri bobnarju slišati preveč činel, pri kitaristu premalo zvoka, podobno kasneje pri pevki, tako da bi bil koncert bolj perfekcionističen z natančnejšim uravnavanjem dinamike preko ozvočenja, kar pa je bilo v tuji dvorani stvar sprotnega prilagajanja.
Ujemanje, izkušenost, koncertantna pripravljenost, jazzovsko pestro programsko vzdušje so še pred prihodom vokalistke na oder ustvarili zvočnost, kot jo je v tej dvorani spričo drugačnih tipov koncertov malo. Širjenje tipov programov in nastopajočih je pokazatelj odprtosti organizatorja in hkrati zaupanje v umetniško ter pedagoško delovanja Konservatorija Vincenzo Bellini, za katerega ne bi mogli še pred nekaj leti reči, da je komu v Ljubljani posebej znan.
Z vstopom pevke Rosalbe Bentivoglio se je jazzovski profil večera le še poglobil in profiliral, bolj poiskal in našel sam izraz in stil, občutek za vokalno interpretacijo brez kakšnega zvezdniškega značaja, a skoncentrirano in izpovedno.
Aplavz in zahvala
Bistvo koncerta Bellini Jazz Combo je bilo v izenačenosti in enkovrednosti vseh glasbenikov na odru, v ujemanju in soobčutenju vseh interpretiranih skladb, za katere bi težko rekel, da so iskale kakšno prepoznavnejšo ali celo popularnejšo dimenzijo. V ospredju je bil jazz kot globalni stil ali glasbena zvrst. In v tem smo uživali vsi.
Marijan Zlobec