V Narodni galeriji bo od 14. decembra 2023 do 17. marca 2024 na ogled nova razstava Janez Potočnik (1749–1834). Risbe iz javnih zbirk. Odprtje razstave bo v sredo, 13. decembra, ob 19. uri. Razstavo bo odprla Špela Španzel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Glava (mladeniča) v profilu, po Schmutzerju, (1775/1776) rjava, rdeča in bela kreda, ročno izdelan bel papir, Narodna galerij
Poznobaročni slikar Janez Potočnik je v zgodovini naše umetnosti svojevrstna uganka. Pomen njegovega slikarstva sloni predvsem na meščanskem portretu. (Gluho)nemi umetnik je vsaj v akademskem letu 1775 in 1776 obiskoval dunajsko Akademijo upodabljajočih umetnosti. V tem času je nastal sveženj risb, ki jih danes hranita Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije. Med ohranjenimi je skoraj polovica risanih po predlogah Jakoba Matthiasa Schmutzerja, direktorja Bakrorezne in risarske šole, ki je bila del dunajske akademije.
Sklonjen moški akt, po Schmutzerju, (1775/1776), grafit, rjava kreda, ročno izdelan bel papir, Narodni muzej Slovenije
Sveženj Potočnikovih akademijskih risb, ki jih predstavljajo na razstavi, je v naši dediščini izjemen po obsegu, ambiciji in zgodovinski pričevalnosti. Pomen njegovega slikarstva sloni predvsem na meščanskem portretu, morda najbolj znana je upodobitev ljubljanskega veletrgovca, posestnika in mecena Michelangela Zoisa, očeta
razsvetljenca Žige Zoisa.
Ležeč moški akt, (1775/1776), črna in bela kreda, grundiran ročno izdelan moder papir, Narodna galerija
Janez Potočnik se je rodil 15. junija 1749 v fužinarski družini v Kropi. Veljal je za gluhonemega, v kar pa je kasneje podvomil Izidor Cankar, ki je leta 1924 sistematično uredil in objavil njegove risbe, ki jih je Narodni galeriji podaril Simon Ogrin. Potočnik je namreč znal pisati, saj so doma imeli domačega učitelja, že pred študijem pa se je nekje na Kranjskem usposobil za slikarja.
Iz virov zanesljivo vemo, da je Potočnik, kot rečeno, vsaj v akademskem letu 1775 in 1776 obiskoval dunajsko Akademijo upodabljajočih umetnosti. Na dunajski univerzi je pravo študiral tudi njegov mlajši brat Jožef, ki je v tem času verjetno skrbel za brata.
Schmutzer je bil verjetno Potočnikov mentor. Imel je dva slepa otroka in zato morda več sočutja do nemega slikarja. Primerjava s predlogami kaže Potočnikovo spretnost pri kopiranju, medtem ko je bil po risanju po živem modelu bolj negotov, kar se kasneje kaže tudi v njegovem slikarskem delu.
Ženska glava, po Schmutzerju, (1775/1776), rdeča in rjava kreda, ročno izdelan bel papir, Narodna galerija
Skopi biografski podatki kljub temu kažejo, da je živel v Ljubljani kot samostojen slikar, skrbel je za ostarelo mater in sestro. Umrl je v Ljubljani leta 1834.
Portret Michelangela Zoisa, (pred 1777), olje, platno, Narodna galerija
Likovna dela na papirju so zaradi občutljivosti manj dostopni in redko razstavljeni fondi muzejskih zbirk. Predstavitev del na papirju v Narodni galeriji nenehno izpopolnjujejo in dopolnjujejo s poglobljenim raziskovanjem, odlično restavratorsko ekspertizo in vrsto razstavnih projektov.
Na razstavi je na ogled 58 risb, dve olji na platnu in en akvarel.
Študija za portret Michelangela Zoisa, (1775/1776), črna kreda, grundiran ročno izdelan bel papir, Narodna galerija
Ob razstavi je izšel katalog avtorja dr. Andreja Smrekarja z opisom življenja in dela Janeza Potočnika ter predstavitvijo risb v zbirkah Narodne galerije in Narodnega muzeja Slovenije.
Marijan Zlobec