V Narodni galeriji bo od 5. oktobra 2023 do 11. februarja 2024 na ogled razstava Ivan Zajec (1869−1952). Odprtje razstave bo v sredo, 4. oktobra, ob 19. uri, Narodna galerija, Prešernova 24, Ljubljana. Razstavo bo odprla kulturna ministrica dr. Asta Vrečko.
Prestrašeni satir, 1894, Narodna galerija
Kiparju Ivanu Zajcu, avtorju najvidnejšega javnega spomenika v Sloveniji, spomenika Francetu Prešernu na Prešernovem trgu v Ljubljani, posveča Narodna galerija prvi celovit pregled
njegovega ustvarjanja. Umetnika, skupaj z Alojzom Ganglom, Josipom Urbanijo, Alojzijem
Repičem, Svetoslavom Peruzzijem in Franom Bernekerjem, uvrščamo v prvo generacijo
zgodnjemodernih slovenskih kiparjev, ki so konec 19. stoletja na Dunaju svojo domovino
postavili na evropski umetnostni zemljevid.
Vezalka sandal, (1902), Narodna galerija
Razstava v Narodni galeriji predstavlja sedeminpetdeset del v marmorju, bronu, mavcu in
glini, arhivske biografske izpise in podatke o šolanju, življenju in delu Ivana Zajca. Zajčev obsežen kiparski opus, razen Prešernovega spomenika, doslej še ni bil deležen temeljitega preučevanja. Njegova dela obsegajo javne spomenike, nagrobno, cerkveno in arhitekturno plastiko ter portretne, alegorične in žanrske motive. Ustvarjal je v akademsko realističnem slogu, historističnih slogih, v posameznih delih pa je opaziti tudi secesijske prvine.
Deklica z mucko (Punčka z mucko), (ok. 1906–1907), Narodna galerija
Ivan Zajec se je rodil 15. julija 1869 v Ljubljani. Za kiparstvo ga je navdušil že njegov oče,
prvi slovenski akademsko šolani kipar Franc Ksaver Zajec. V očetovi delavnici je pridobil
prvo kiparsko izobrazbo, premožna sorodnica Josipina Hočevar pa mu je omogočila študij na
dunajski akademiji.
Ivan Zajec
Kasneje je živel tudi v Münchnu, kjer je spoznal Antona Ažbeta, v Parizu pa je obiskoval zasebno likovno akademijo. Dobro šolanje mu je zagotovilo zanesljivo tehnološko in obrtniško znanje, ki se kaže v obdelavi detajlov in v spretni manipulaciji različnih materialov.
Adam in Eva, 1896, Narodna galerija
Ljubljanski potres leta 1895 je odprl možnosti za številna nova naročila arhitekturne, cerkvene in spomeniške plastike. Zajec je iz domovine prejemal naročila za samostojna dela po akademiji.
Prešernov spomenik
Prelomnico v kiparjevem življenju in delu predstavlja Prešernov spomenik. Odbor za postavitev spomenika je 1. julija leta 1899 razpisal natečaj za najboljši predlog zanj. Med šestimi kiparji je bil izbran Zajec, ki je poslal kar dva modela spomenika. Njegovo nadaljnjo usodo je povzel Janez Kajzer: »Srečnež se ni zavedal, kako težavnega dela se je lotil, v kakšne duševne stiske bo zabredel, kako bo poveličan in kako ga bodo trgali.«
Odkritje Prešernovega spomenika
Od zasnove do končne izvedbe je minilo šest let, kipar pa je moral delo večkrat spremeniti.
Končna podoba spomenika je takoj po postavitvi postala osrednja tema političnih nasprotovanj in obračunavanj. Negativne kritike, ki so prevladovale, so močno vplivale na umetnika in to je bil najtežji čas v njegovem življenju, o katerem ni hotel govoriti niti pri svojih sedemdesetih letih.
Vstajenje, 1911, Mavzolej družine Majdič, Prešernov gaj, Kranj, foto Narodna galerija
Poleg Ljubljane, Dunaja, Münchna in Pariza je Ivan Zajec živel in ustvarjal še v New Yorku,
Trstu, Dubrovniku, Londonu in Rimu, od koder je bil med prvo svetovno vojno kot avstrijski
državljan interniran na Sardinijo. Po vrnitvi v domovino leta 1919 se je dokončno ustalil v Ljubljani. Ves čas je bil izjemno delaven, predano je ustvarjal vse do konca življenja. Udeleževal se je skupinskih in preglednih razstav, njegovi kipi so bili uvrščeni v vse stalne postavitve zbirke Narodne galerije.
Požar, (1911), Narodna galerija
Zajčevo na oblikovni akademizem oprto kiparstvo so cenili meščani, ki so pri njem množično naročali portrete, nagrobno in arhitekturno plastiko.
Priznanje je doživel po drugi svetovni vojni in leta 1950 kot prvi kipar prejel Prešernovo
nagrado za življenjsko delo. Leta 1949, ob njegovi osemdesetletnici, so mu v Narodni galeriji pripravili monografsko razstavo.
Portret Tržačanke (Žensko poprsje), (1911), Narodna galerija
Razstavo spremlja obsežen katalog v slovenskem jeziku avtorice dr. Mateje Breščak, kjer sta
poleg razstavljenih in evidentiranih del podrobno predstavljena umetnikovo življenje in delo.
Hvaležni so vsem institucionalnim in zasebnim lastnikom Zajčevih del, ki so prisluhnili
prošnji Narodne galerije in posodili plastike iz svojih zbirk za dokumentiranje ali razstavitev ter s tem pomembno pripomogli k poznavanju kiparjevega opusa.
Ivan Zajec
Ob razstavi so pripravili pester spremljevalni program. Poleg javnih vodstev in vodstev
po naročilu vabijo še na tečaj kiparjenja, ki bo potekal ob sobotah, od 7. oktobra do 18.
novembra 2023. Ddr. Igor Grdina pa bo na predavanju razgrnil zgodbo Prešernovega
spomenika. Predavanje bo 11. januarja 2024 ob 18. uri.
Kozakove sanje, ok. 1904, Narodna galerija
Marijan Zlobec