Umetnikov atelje – nova španska in slovenska fotografska razstava v Narodni galeriji


V Narodni galeriji bo od 7. septembra do 26. novembra 2023 na ogled razstava Umetnikov atelje. Iz fotografskih arhivov španskega Zavoda za kulturno dediščino jo je pripravil Generalni poddirektorat državnih muzejev Ministrstva za kulturo in šport Kraljevine Španije, izvedla pa Narodna galerija v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Španije v Sloveniji kot del kulturnega programa španskega predsedovanja Svetu Evropske Unije. Odprtje razstave bo v sredo, 6. septembra, ob 19. uri, v Narodni galeriji, Galerija Narodni dom, Cankarjeva 20, Ljubljana. Razstavo bo odprl Nj. Eksc. g. Juan Aristegui, veleposlanik Kraljevine Španije v Sloveniji.

Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954), Ana María Gómez González – Maruja Mallo (Viveiro, Lugo, 1902 – Madrid, 1995), Maruja Mallo v ateljeju obkrožena s svojimi deli, 1936 Archivo Moreno N.º 28697_B, IPCE, Madrid

Tradicionalno in odlično sodelovanje Narodne galerije in Veleposlaništva Španije v
Sloveniji nadaljujemo z razstavo, ki predstavlja 90 fotografij, ki v časovnem razponu od
konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja odpirajo vrata v ateljeje slikarjev in kiparjev.
Digitalne preslikave po originalnih fotografijah so izbrane iz fotografskega arhiva, ki ga hrani
Španski zavod za kulturno dediščino. Razstavo zaokrožuje izbor fotografij umetnikov, ki so
v enakem časovnem obdobju delovali na ozemlju Slovenije.

Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954), Néstor Martín-Fernández de la Torre (Las Palmas de Gran Canaria, 1887–1938), Néstorjev atelje v Madridu, (ok. 1925– 1928) Archivo Moreno N.º 1595_C, IPCE, Madrid

Umetnike in njihova dela v ateljejih so v objektiv ujeli priznani mojstri umetniške fotografije
v Španiji: Mariano in Vicente Moreno, Ruiz Vernacci, polentinski grof Aurelio de Colmenares y Orgaz, Cabré, Wunderlich in Pando. Omogočajo nam vpogled v bogastvo različnih struj španske umetnosti v prvi polovici 20. stoletja.

Mariano Moreno (Madrid, 1865–1925), José Cruz Herrera (La Línea de la Concepción, Cádiz, 1890–1972), Slikar in njegov model, (ok. 1915–1920), Archivo Moreno N.º 25780_B, IPCE, Madrid

Razstava je razdeljena na 5 sklopov, ki nas popeljejo od dediščine 19. stoletja do razmer med
špansko državljansko vojno in desetletjem po njej. Umetniško ozadje 19. stoletja je predstavljeno s historičnimi in krajinskimi slikarji, kot sta Moreno Carbonero in Berute. Nadaljujejo z vrsto umetnikov, ki so navdih našli v folklori, običajih, oblačilih in tradicijah španskih pokrajin. V tretji sklop so vključeni tisti avtorji, ki še posebej izstopajo zaradi svojega portretiranja. Sledijo fotografije umetnikov, pri katerih opazimo bolj sodoben, sproščen slog, ki ponekod prehaja celo v avantgardo. Španski del razstave zaključuje skupina fotografij, posnetih med državljansko vojno in desetletju po njej – tu spremljajo ustvarjanje propagandne umetnosti in vrnitev v povojni vsakdan.

Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954), Federico Coullaut-Valera y Mendigutia (Madrid, 1912 – La Granja de San Ildefonso, Segovia, 1989), Umetnik ob svojem delu, (ok. 1930–1935), Archivo Moreno N.º 25625_B, IPCE, Madrid

Razstavo dopolnjuje izbor fotografij umetnikov, ki so v enakem obdobju delovali v
Sloveniji. Fotografija ima na Slovenskem dolgo tradicijo in je ažurno sledila Daguerrovemu
izumu iz leta 1839. V 50. letih 19. stoletja v Ljubljani že delujejo prvi profesionalni
fotografski ateljeji, amaterska fotografija sledi v 80. letih 19. stoletja. Fran Vesel, avtor
večjega dela razstavljenih fotografij, leta 1911 ustanovi Klub slovenskih amater-fotografov.
Vesel si je ustvaril lasten arhiv slovenskih kulturnikov. Fotografija je v tem času postala nujen
pripomoček umetnikov kot nadomestek za skico – poleg Vesela so med drugimi svoj
fotoaparat imeli Ivana Kobilca, Matija Jama, Rihard Jakopič in Matej Sternen. Predstavniki slovenske moderne so velikokrat gostovali v prostorih svojih podpornikov in le redki, tako kot Jakopič in Sternen, so si v svojem domu lahko privoščili ločen, izključno ustvarjanju namenjen prostor. Razstava zato napeljuje tudi na aktualen razmislek o vlogi umetnika v današnji družbi – zaradi naraščajočih cen nepremičnin mnogo umetnikov danes nima ustreznega ustvarjalnega prostora.

Neznani avtor, José Bartolomé Llaneces (Madrid, 1864– 1919), José Llaneces med delom v svojem ateljeju, (ok. 1915), Archivo Ruiz Vernacci N.º VN-13116, IPCE, Madrid

Ob razstavi je izšel tudi katalog v slovenskem jeziku. Poleg javnih vodstev po razstavi
organizirajo še vodstva v terminu po lastnem izboru, ustvarjalni tečaj fotografiranja za mlade
12+, razstava pa je prilagojena tudi za ranljive skupine.

Neznani avtor, Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861–1926) Kobilca s cigareto pri slikanju moškega portreta, (ok. 1912), zasebna last

Fran Vesel (Ljubljana, 1884–1944), Ivan Zajec (Ljubljana, 1869−1952), Kipar Ivan Zajec v ateljeju s kiparsko skupino, (ok. 1922–1923), Rokopisna zbirka, Ms 1761, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja