Makedonska fotografska razstava Pleasures v Škucu

V znani ljubljanski avantgardni Galeriji Škuc so odprli fotografsko razstavo Pleasures makedonskega fotografa Marija Županova. Razstava je bila poprej oziroma v svojem prvem delu že na ogled v Klubu Tiffany in prostorih Makedonskega kulturnega društva v stavbi Lovci, Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto. V Škucu gre za nadaljevanje razstave z dvema temama portretov: Drag oltarji in Poljubi, oba sta iz letošnjega leta. Kurator razstave je Jernej Škof, ki je v svojem spremnem tekstu ob razstavi predstavil širši aspekt tako avtorja, njegovih del in razstav kot kulturne scene, ki je večina Ljubljančanov od blizu ne pozna. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Škuc v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem, od 21. do 30. julija, med 17. in 23. uro. Razstavo je pred odprtjem dopolnila še modna revija mladih kreatorjev. Fotograf ima svoj FB profil pod imenom Mario Zupanov.

Razstava v Galeriji Škuc, vse fotografije Marijan Zlobec

“Marijo Županov se na razstavi Pleasures predstavlja s fotografijami, ki ponujajo vpogled v življenje ljubljanske kvirovske skupnosti, kot tudi v njegovo osebno zanimanje zanjo. Na ogled postavi podobe intimnih trenutkov, ki jih doživlja kot eden izmed pripadnikov te dinamične in ustvarjalne skupnosti, in mu osmišljajo življenje v njih. Vedno vpet v pestro dogajanje klubske, modne in umetniške scene, z razstavo Pleasures predstavi štiri serije fotografij: Style report (2022), Poljubi (2023), Drag oltarji (2023) in Daddy issues (2018 – ), ki odsevajo različne diskurze njegove vpetosti v skupnost.

Iz cikla Drag oltarji – Babsi Adler, 2023

Razstava Pleasures je najprej poklon lgbt+ sceni, njenim živahnim in neustrašnim ustvarjalkam_cem, obenem pa odpira vprašanja tako o vlogi fotografije pri vidnosti marginaliziranih skupnosti kot tudi o pomembnosti prostorov, v katerih se ta lahko razvija.

Iz cikla Drag oltarji – Jenna Dick, 2023

Fotografija je v sodobni zgodovini lgbt+ skupnosti odigrala pomembno vlogo. Njen razmah je v drugi polovici 20. stoletja omogočil, da imamo prvič na voljo široko množico dokumentov o življenju lgbt+ ljudi in njihovih skupnostih. Zgodovina lgbt+ skupnosti je zanimiva, predvsem zaradi kvir oseb, ki večinoma niso bile na pozicijah moči, na katerih bi lahko beležile zgodovino. Ta privilegij je večinoma v rokah vladajočih, kvir osebe pa so večinoma živele na obrobju družbe, kriminalizirane, predvsem pa zanikane.

Iz cikla Drag oltarji – Rita Vanila

Moč podobe, ki jo nosi fotografija zaradi svoje dokumentaristične narave, je generirala močan emancipatorni naboj. Od dovršenih kompozicij Roberta Mapplethorpa do aktivistično angažiranih fotografij Davida Wojnarovicza je fotografija pomembno prispevala k postavljanju temeljev vizualnega imaginarija lgbt+ skupnosti na mnogih ravneh. Protesti, aktivizem, telesa, ljubezen, erotičnost, aids, nasilje, umiranje, skratka življenje in vidnost tega življenja so preko medijev skupnosti in reproduciranjem podob postali dostopni kvir in drugim javnostim. S tem se je odprla pot do zavedanja skupnosti za tiste, ki so jo iskali.

Iz cikla Drag oltarji – Mentalika Dynas

Podobni procesi v zvezi s podobami, ki jih je nosila fotografija, so se odvijali tudi v naših krajih. Frenk Fidler, Jasna Klančišar in drugi, ki so svoj objektiv usmerili v živahno življenje lgbt+ ljudi na ljubljanski sceni, so pomembno prispevali k širjenju domače kvir kulture, njeni vidnosti, prepoznavnosti in kar je nemara še pomembnejše, njenemu zgodovinjenju.

Iz cikla Drag oltarji – Karmen Daš

Seveda bi napačno razumeli, če bi trdili, da so fotografinje_i le nemi pričevalci življenja skupnosti. Vsak od njih razvija in gradi svojstven jezik in estetiko, saj so tudi aktivne_i ustvarjalke_ci podob in aktivne_i ustvarjalke_ci skupnosti. Pravzaprav nastanku fotografije botruje nekakšna imersivna performativnost, s katero se fotograf_inja potopi v dogajanje, se mu izpostavi in ga s svojo prisotnostjo sooblikuje. Tako so tudi fotografije Marija Županova dokazi performativnosti njegovega udeleževanja. So cilj same po sebi in obenem sledi njegovega delovanja – kot modnega fotografa, kot pričevalca, kot pripadnika skupnosti, opazovalca.

Iz cikla Drag oltarji – Dorijan Mavrični

V seriji fotografij Daddy issues, ki je bila na ogled v prostorih kluba Tiffany, se njegovo udejstvovanje občuti najintenzivneje. Fotografije so nastale med srečanji z naključnimi ljudmi, ki jih je Županov spoznal na spletnih straneh za hitre zmenke, kot so Grinder, Tinder, itd, jih povabil k sodelovanju in jih fotografiral pod vnaprej znanimi pogoji. Ne gre za seks zmenek, temveč za fotografiranje, pri čemer je fotograf modelu zagotovil anonimnost.

Iz cikla Poljubi

V hotelskih sobah je neznance_ke fotografiral v različnih pozah. Serijo prevevajo občutki poželenja, privlačnosti in seksualnosti upodobljenih modelov, ki so pravzaprav sleherni moški na službeni ali turistični poti s postankom v Ljubljani. Za modele ne izbira mainstremovskih izklesanih teles. Njihova telesna vsakdanjost fotografijam dodaja pridih »resničnosti« in spontanosti. V njihovih gestah sledimo občutkom pričakovanja, vzburjenosti, kot tudi rahle negotovosti. Fotograf nam odpira vpogled v minljivost dogajanja v ljubljanskih hotelskih sobah, v katerih se daleč od svojega doma dva neznanca na hitro zbližata, a se hitro tudi razideta. Poleg razstavljenih fotografij je bil del serije Daddy issues na ogled tudi v zgornjem razstavnem prostoru Makedonskega kulturnega društva in jo sestavlja serija polaroidov, ki prikazuje celotno dogajanje posameznega fotografskega srečanja.

V nadaljevanju nas razstavljena dela popeljejo v polje javnega življenja oziroma pol-javnega življenja ljubljanskih kvir skupnosti. Na stenah galerije so na ogled fotografije iz serij Poljubi in Style report. Kljub formalni ločenosti imata seriji skupni imenovalec: lgbt+ klubsko sceno z množico vidnejših in manj vidnih posameznikov, ki obiskujejo in sestavljajo dogajanje v klubih Tiffany, Monokel, K4 in vedno pogosteje tudi drugje. Vsekakor gre za živopisne dogodke, ki eklektično združujejo raznolikost slogov obnašanja in oblačenja v heterogeno množico, ki jo druži veselje do življenja in sprejemanje ljubezni med istima spoloma ter raznolikih spolnih identitet. Na teh dogodkih se lgbt+ osebam ni potrebno definirati na podlagi razlikovanja od heteroseksualne večine, temveč lahko izražajo svojo ljubezen in kulturo skoraj tako sproščeno, kot tisti ljudje, katerih usmeritev je v širši družbi sprejemljivejša. Serijo Poljubi sestavljajo naključni objemi in strastna poljubljanja na kvir plesiščih v Ljubljani, seveda s privoljenjem fotografirancev_k. Style report postavlja v ospredje modno ekspresivnost lgbt+ scene, pri čemer je opazno, da Županov uporablja prijeme, ki se jih je priučil kot modni fotograf.

Iz cikla Poljubi

Razstava Pleasures se, kot rečeno, nadaljuje in zaključi v Galeriji Škuc v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem, in sicer s serijo del Drag oltarji. Gre za poklon ustvarjalkam_cem, ki navdušeno in neustrašno ustvarjajo slovensko drag sceno in zavzemajo različne prireditvene prostore. So med najbolj vidnimi na sceni, njihova umetnost pa v svetovnem merilu vedno bolj vznemirja konservativna gibanja. Pogosto motijo in spravljajo v zadrego tudi domače “komentatorje”, ki ne zmorejo iz ujetosti v predpisane vloge ženske in moškega. Slovenska desnica jih mnogokrat prikazuje kot primer »izprijene« umetnosti. Ob rob ostremu antagonizmu sodobne kulturne vojne, v katero so ujete_i, pa gre slovenskim drag ustvarjalkam_cem vsekakor priznati njihovo neutrudnost in trdoživost, saj v polju sodobnih uprizoritvenih umetnosti ustvarjajo na obrobju in v precej slabših produkcijskih pogojih od drugih odrskih ustvarjalcev_k. Marijo Županov spremlja in dokumentira njihove nastope, tako dogajanje na odru, kot v zaodrju. V seriji portretov je predstavljena večina aktualnih ustvarjalk_cev drag scene, umetnik pa jim je dodal še atribute, ki simbolizirajo njihovo osebnost.

Razstava Pleasures je dragocen dokument trenutne ljubljanske urbane kvir scene, ki se druži na klubskih dogodkih in v svojih ustvarjalnih brbotanjih proizvaja do zdaj še nevideno količino umetnosti draga in klubskih nastopov. Obenem je tudi dragocen dokument prostorov, v katerih razstava poteka. Letos namreč mineva 30 let od zasedbe vojašnice na Metelkovi in vzpostavitve Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto, kjer se nahajajo edini trenutno delujoči klubski prostori lgbt+ skupnosti. Brez teh prostorov, kjer ljudje iz skupnosti ustvarjajo kulturni in klubski program za lastno skupnost, bi si težko predstavljali današnjo živahno sceno. Brez nenehnega prizadevanja aktivističnih in kulturnih organizacij za razvoj skupnosti, infrastrukture, kulturnega programa in povezovanja z drugimi nemirnimi duhovi neodvisne kulturne scene, bi bila slovenska kultura precej bolj dolgočasna in njeno obrobje precej manj kvir.

Jernej Škof

Marijo Županov, foto FB

Marijo Županov, foto FB

Razstava je nastala kot produkcija Zavoda Omrežje, v koprodukcijai Društva ŠKUC, producent je Miha Satler, oblikoval jo je Rok Marinšek. Razstavo je s prostorom podprlo Makedonsko kulturno društvo in je nastala ob podpori Mestne občine Ljubljana.

Marijan Zlobec