Narodna galerija v Ljubljani pripravlja novo veliko razstavo slavnega slovenskega slikarja Mateja Sternena (1870 – 1949), enega izmed četverice “slovenskih impresionistov”. Odprli jo bodo v sredo, 30. novembra, ob 19. uri z nagovorom akademika dr. Petra Štiha, predsednika SAZU. Avtor razstave je dr. Andrej Smrekar s številnimi sodelavci.
Matej Sternen, Na divanu, (1912–1914), Narodna galerija
V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 do 9. aprila 2023 na ogled razstava Matej Sternen (1870–1949). Po skoraj pol stoletja od zadnje monografske predstavitve verjetno najbolj plodnega izmed četverice »slovenskih impresionistov« z razstavo zbirajo nova spoznanja o Sternenovem delu, opozarjajo na nerešena vprašanja njegovega opusa in z množico umetnin in podatkov na enem mestu prispevajo drugačne interpretacije umetnikovega ustvarjanja. Evidenca Sternenovih del je namreč s to novo monumentalno predstavitvijo bogatejša za skoraj sto naslovov.
Matej Sternen, Študija speče žene, (1927–1930), Antikvitete Novak
Zaradi obsežnosti projekta je razstava postavljena tridelno, na treh različnih lokacijah znotraj kompleksa Narodne galerije. V Razstavišču Narodne galerije na ogled postavljajo 74 slik. V Galeriji Narodni dom predstavljajo risbo in grafiko Mateja Sternena – skupaj 146 del. Tretji del razstave v Narodnem domu je posvečen restavratorskemu opusu umetnika – vsak mesec v času trajanja razstave bodo v sklopu Odstiranj predstavili novo temo s predavanjem in mesečno predstavitvijo.
Matej Sternen, Rdeči parazol, (1904–1906), Narodna galerija
Matej Sternen se je rodil leta 1870 na Verdu. Njegovo prvo resno srečanje z umetnostjo je povezano s slikarjem Jožefom Petkovškom, ki se je leta 1886 vrnil iz Pariza. Pri njem je prerisoval iz katalogov pariškega Salona osemdesetih let. Med slovenskimi impresionisti je edini končal akademijo, in to na Dunaju. Slikar, risar, grafik, restavrator in pedagog je živel tudi v Münchnu in hodil v Ažbetovo slikarsko šolo. Med slovenskimi impresionisti predstavlja svojevrsten paradoks: od štirih slikarjev je umrl zadnji, od leta 1918 je bil izbrani restavrator fonda Narodne galerije, v njegovem ateljeju so pozirali številni znani Slovenke in Slovenci, a vendar sta njegova biografija in periodizacija njegovih del izredno pomanjkljivi.
Matej Sternen, Dama ob ogledalu, (1920–1924) Narodna galerija
Kritika mu je bila od vsega začetka najmanj naklonjena. Že zgodaj, na začetku 20. stoletja, se je začel preživljati z restavratorstvom, ki mu je postalo osnovni vir preživetja. Groharjeva boemska izbira, da za svoje slikarstvo žrtvuje vse navkljub revščini, zanj ni bila sprejemljiva. Leta 1902 je Sternen spoznal svojo bodočo ženo Rozo Klein, ki je prišla študirat k Ažbetu v München.
Matej Sternen, Rdečelaska s knjigo, (ok. 1936) zasebna last
Po vrnitvi na Kranjsko leta 1907 se je pridružil prizadevanjem slovenskih slikarjev, da bi organizirali umetniško življenje tudi v Ljubljani in pristopil k Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava. Kasneje sta se z Jakopičem razšla, saj se je Sternen začel intenzivno ukvarjati z restavratorstvom in grafiko. Za nekaj časa se je z družino preselil v Devin, kjer je nastala serija krajin, sicer njegovega ne prav pogostega žanra. Najpomembnejša slikarska dela iz obdobja pred prvo svetovno vojno so ambiciozni akti, katerih glavnina je nastala v Münchnu leta 1914 in nato v Ljubljani.
Matej Sternen, Na robu gozda, (1906) Narodna galerija
Leta 1920 je prevzel nove restavratorske naloge in pričel s poučevanjem predmeta prostoročnega risanja na novoustanovljeni ljubljanski univerzi. Do leta 1927 je ustvaril več velikih salonskih slik, v katerih se odraža tiho tekmovanje z Rihardom Jakopičem. Na razstavi slovenskih impresionistov leta 1927 je z izborom poznejših del poudaril svojo drugačnost.
Matej Sternen, Avtoportret, (ok. 1928), barvna monotipija, papir, Narodna galerija
Prelomnico na njegovi ustvarjalni poti predstavlja izvedba stropnih poslikav v ljubljanski frančiškanski cerkvi, kjer je Sternenova poslikava v baročni maniri nadomestila freske Matevža Langusa, ki jih ni bilo mogoče rešiti. Umetnikova javna podoba se je dvignila, postal je portretist višjega meščanskega sloja. Sternen je postal prestižna znamka, za katero so tekmovali ljubljanski premožneži. Umetnik je našel svoje občinstvo, ki ga je uspešno zalagal s portreti in akti, poudarjeno čutnimi podobami, približanimi modnim tendencam časa.
Matej Sternen, Portret Anteja Gabra (pred 1909) oglje, papir, zasebna last
V drugem delu razstave predstavljajo risbo in grafiko Mateja Sternena. Prav z odnosom do risbe je vzdrževal svojo drugačnost in identiteto. Risba mu je pomenila najprej študijski pripomoček, kasneje pa vse bolj vzdrževanje risarske rutine, potrebne tudi pri izvedbi slik. Velik del ohranjenih risb je tako zbran v skicirkah, v katere pa je risala tudi njegova žena Roza Klein Sternen. Prav tako je v njegovem ateljeju ostalo veliko študentskih izdelkov. Sternen je namreč poučeval risanje na šoli za arhitekturo in na srednji obrtni šoli.
Grafika je bila za Sternena eksperimentalno področje. Po začetku prve svetovne vojne je sodeloval s Sašo Šantlom in Hinkom Smrekarjem. Napravil je nekaj sijajnih monotipij, med katerimi izstopajo lastne podobe, ki so veliko boljše od slikanih avtoportretov.
Izpostaviti moramo tudi vlogo Mateja Sternena kot restavratorja. Bil je pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja. Kot prvi restavrator slik za Narodno galerijo se je posvetil restavriranju galerijske stalne zbirke. Od mnogih restavratorskih posegov izpostavljajo restavriranje Celjskega stropa (ok. 1600), po naključju odkritega ob prenovi Stare grofije leta 1926. Gre za enega redkih monumentalnih spomenikov, na katerem so se ohranili Sternenovi konservatorsko-restavratorski posegi, ki še danes služijo svojemu namenu.
Umetnik sam je sicer rad poudaril, da je »restavriral za kruh, ostalo pa delal kot umetnost«.
Matej Sternen, Moški akt od zadaj črna kreda, papir Narodna galerija
Razstavo spremlja obsežen katalog, v katerem so predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika in restavratorsko delovanje. Popisana je literatura in vse slike, ki so jih v letih priprav na razstavo dokumentirali v Narodni galeriji – teh je kar 446.
Narodna galerija izraža hvaležnost vsem, ki so pomagali pri nastajanju razstave: zasebnim lastnikom in zasebnim galerijam Sternenovih del ter muzejskim in raziskovalnim institucijam. Njihova nesebična naklonjenost je pomagala ustvariti eminentno razstavo in prispevala k novim pogledom na tega izjemno plodovitega umetnika.
Avtor razstave je dr. Andrej Smrekar, avtorice konservatorsko restavratorske razstave Gabrijela Kovačič, Ajda Mladenović, Mateja Neža Sitar, vodja projekta Mateja Breščak restavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo Tina Buh, Barbara Dragan, Miha Pirnat, Andreja Ravnikar, Erica Sartori, Simona Škorja, Katja Tittl, prevod v angleščino Alenka Klemenc, Andrej Smrekar, izobraževalni program Tjaša Debeljak Duranović, Živa Rogelj postavitev razstave Ranko Novak, Andrej Smrekar, umetnine so posodili Antikvitete Novak, Državni zbor Republike Slovenije, Galerija Zala, Moderna galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljane in zasebni lastniki. Obsežen razstavni katalog je izdala in založila Narodna galerija, uredila Nataša Ciber, predgovor Barbara Jaki, avtorji besedil Gabrijela Kovačič, Ajda Mladenović, Mateja Neža Sitar, Andrej Smrekar, literatura in seznam razstav Mateja Krapež, dokumentacija Mateja Krapež, Kristina Preiningerm katalogi del Tina Buh, Alenka Simončič, Andrej Smrekar.
(Iz tiskovnega sporočila)
Marijan Zlobec