Dobitnica nagrade Igor Zabel je srbska umetnostna zgodovinarka Bojana Pejić


V ljubljanski Cukrarni je bila sinoči sklepna slovesnost ob letošnjem mednarodnem strokovnem simpoziju umetnostnih zgodovinarjev, kuratorjev, galeristov, organizatorjev razstav s končno podelitvijo nagrade in nagrad štipendij Igorja Zabela, nekdanjega, žal prehitro umrlega kustosa Moderne galerije. Nagrado podeljuje Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, denarni delež pa prispeva dunajski sklad Erste, ki ga je v Ljubljani predstavil Boris Marte.

Slovesnost v Cukrarni, vse fotografije Marijan Zlobec
Mednarodna žirija je nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2022 podelila umetnostni zgodovinarki in kuratorki Bojani Pejić (rojena 1948 v Beogradu, živi v Berlinu) za njeno vseživljenjsko raziskovanje konstitutivnih elementov vzhodnoevropske umetnosti in kulture. Naj tu spomnimo, da je bila leta 2020 prejemnica Zabelove nagrade Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije. Takrat je bila slovesnost spričo pandemije izvedena po spletu. Badovinčeva in Zabel sta sicer precej let uspešno sodelovala.
Bojana Pejić med zahvalnim nagovorom
Iz utemeljitve nagrade
Besedila Bojane Pejić in zlasti njene kompleksne mednarodne razstave, kot sta After the Wall: Art and Culture in Post-Communist Europe (1999–2001) in Gender Check: Femininity and Masculinity in the Art of Eastern Europe (2009–2010), so odmevale po vsem svetu, saj ključno prispevajo k našemu razumevanju umetnosti v času državnega socializma, ob tem pa tudi kritično analizirajo postsocialistično kulturo po letu 1989. Značilnosti vzhodnoevropskih držav oziroma načine, kako njihova umetnost razkriva zgodovino, nacionalizem in politiko spolov v regiji, raziskuje bodisi v sodelovanju s transnacionalnimi kolektivi bodisi samostojno. Njena besedila in razstave pa ponujajo dognanja, dragocena tudi onkraj razmišljanj o vzhodni Evropi: dajejo znanje o umetnosti, družbi in strukturah moči, pomembno za občinstvo po vsem svetu. Bojana Pejić nas s svojim delom vabi v nikoli zaključen kritični proces. Je premišljevalka z odločnimi stališči, vešča tudi združevanja mnogih raziskovalk in raziskovalcev v skupnost različnih glasov. Ustvarjalka kompleksnih in pronicljivih projektov. Umetnostna zgodovinarka in hkrati aktivistka, ki ji akademski svet ne zadošča. Spodbuja nas, naj znova preučimo našo preteklost, da bi spremenili našo skupno prihodnost.

Bojana Pejić je bila na slovesnosti spričo radosti precej vznemirjena

Letošnje prejemnice štipendij nagrade Igorja Zabela so:

Oksana Briukhovetska

Oksana Briukhovetska, umetnica, kuratorka in piska o umetnosti (Kijev / Michigan, ZDA), za njen neizmeren prispevek k umetniškemu in aktivističnemu življenju v Ukrajini in širše. V svojem delu, utemeljenem na različnih raziskovalnih, kuratorskih, umetniških in aktivističnih metodah, združuje polifonijo glasov, spodbuja procese demokratizacije v najzahtevnejših okoliščinah ter dviguje feministično zavest.

Alina Șerban

Alina Șerban, umetnostna zgodovinarka, piska o umetnosti, kuratorka in urednica (Bukarešta), za njeno izjemno raziskovalno dejavnost in sposobnost oblikovanja samoorganiziranih skupnosti in platform, ki združujejo srednje- in vzhodnoevropske raziskovalce, praktike in kulturne delavce ter razvijajo nove transnacionalne in transkulturne poglede ter terminologijo za doslej premalo razvite ali marginalizirane tematike.

Antonina Stebur
Antonina Stebur, kuratorka, piska o umetnosti in raziskovalka (Minsk / trenutno živi med Poljsko in Nemčijo), za njeno navdihujočo moč odpora, zavezanost dekolonizaciji beloruske umetnosti in prepričanje, tako zelo prisotno v njenih besedilih, predavanjih, sodelovanjih in kuratorskih projektih, da je umetnost praktično orodje politične imaginacije.

Žirija 2022: Marta Dziewańska (filozofinja in kuratkorka, Kunstmuseum Bern) • Ahmet Öğüt (umetnik, Berlin / Amsterdam) • Tomáš Pospiszyl (umetnostni zgodovinar in kurator, Praga)

Nominatorji 2022: Luchezar Boyadjiev • Olga Chernysheva • Anetta Mona Chisa • iLiana Fokianaki • Dóra Hegyi • Inga Lāce • Lena Prents • Kate Sutton • Ovidiu Ţichindeleanu • Klara Kemp-Welch

Prireditev je samo v angleščini vodila novinarka Ksenija Horvat, ki se je z nagrajenkami tudi pogovarjala

Nagrada je pobuda ERSTE sklada z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Društvom Igor Zabel.

Priznanje mednarodnemu srečanju je v svojem slavnostnem uvodnem nagovoru dodala slovenska kulturna ministrica dr. Asta Vrečko, ki tudi sama izhaja iz sorodnih umetnostnozgodovinskih in kuratorskih krogov, le da njeno delovanje, vsaj doslej, še ni bilo na likovnem področju tako mednarodno, kot se že kaže na področju državne kulturne politike.

Zahvala ERSTE Foundation – Boris Marte – ljubljanskim organizatorjem – Urška Jurman

Slišali smo nekaj skorajda pikantnega; moški ni zmogel, ko je zagledal njeno veliko knjižnico

Nagrajenke, člani žirije, organizatorji in gosti
Marijan Zlobec 
,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja