Slovenska matica pripravlja znanstveni posvet z naslovom Ob stoletnici rojstva slavista in filologa Rada Ludovika Lenčka, ki bo v sredo, 1. junija, ob 9.30 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani in po aplikaciji zoom na povezavi
https://us06web.zoom.us/j/
Rado Lenček, foto SAZU
Gre za posvet o slavistu in filologu Radu Ludoviku Lenčku (1921–2005), ki nosi zasluge za uveljavitev slovenistike na univerzah v Združenih državah Amerike. Do upokojitve leta 1982 je bil redni profesor za slovanske jezike in kulture na Univerzi Kolumbija, bil je med ustanovitelji Društva za slovenske študije (Society for Slovene Studies) in njegov prvi predsednik, leta 1991 pa je bil izvoljen tudi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Lenček sodi med tiste Slovence, ki so sloves domovine in maternega jezika ponesli daleč v svet med akademsko srenjo in med preproste ljudi. Za prispevek k poznavanju in uveljavljanju slovenske kulture v ZDA je prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije.
Na posvetu bodo na življenje in delo tega pomembnega slavista in filologa pogledali s številnih zornih kotov, pri čemer se bosta aktivnim nastopajočim razpravljalcem pridružila predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Oba bosta imela uvodne nagovore, tako kot prva razpravljalka in moderatorka Vesna Mikolič, voditeljica odseka za slovenski jezik Slovenske matice.
Med nastopajočimi so napovedani:
Henry R. Cooper
Reminiscences of a Former Student
Tim Pogačar
Prispevki Rada Lenčka v prvih številkah Papers in Slovene Studies in revije Slovene Studies
Velimir Gjurin
Spominčki na prihodnost ob Lenčkovi slovnici
Helen (Lena) Lencek
Dragi Slovenci: Rado L. Lenček – Humanist, Scholar, Patriot
Ivo Jevnikar
Primorsko obdobje Rada L. Lenčka
Marija Mitrović
Rado L. Lenček v srbski znanstveni srenji
Rozina Švent
Pot domov – priprave in realizacija prenosa arhiva dr. R. Lenčka v Slovenijo
Rado Ludovik Lenček (tudi Lencek) je slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog, kulturni zgodovinar, predavatelj in akademik. Rodil se je 3. oktobra 1921 v Mirni na Dolenjskem, umrl pa 27. januarja 2005 v New Yorku.
Lenčkov grob
Študiral je v Ljubljani in Padovi. Lenček je bil prvih deset let po koncu druge svetovne vojne zaposlen kot profesor na slovenskih srednjih šolah v britansko-ameriškem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja v Gorici in Trstu. V Trstu je nekaj časa urejal bilten Kulturne vesti United States Information Service, sodeloval s slovenskim Radiom Trst A in bil časnikar pri kulturnih vesteh Informativne službe Združenih držav v Trstu. Leta 1956 se je z družino preselil v ZDA. Po preselitvi je študij nadaljeval na čikaški in harvardski univerzi, kjer je doktoriral. Lenček je od leta 1956 dalje živel v New Yorku. Od leta 1965 do upokojitve 1982 je bil profesor za slovansko jezikoslovje na Kolumbijski univerzi in tudi predstojnik slavističnega oddelka. Bil je član newyorške akademije znanosti in več jezikovnih društev v Evropi. Po njegovi zaslugi se je slovenistika v Združenih državah Amerike uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovanske študije (Society for Slovene Studies) in bil njegov prvi predsednik. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 30. maja 1991. Leta 1994 je prejel nagrado Ameriškega združenja učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov, leta 1995 pa je postal tudi Ambasador Republike Slovenije v znanosti.
Profesor Lenček je objavil vrsto knjig, razprav in raziskovalnih del. Med drugim knjige Ob Jadranu: Etnografski zapiski in študije (Trst 1947), Slovenska marijanska lirika (Trst 1954), A Bibliographical Guide to Literature on Slavic Civilizations (New York 1966), The Structure and History of Slovene Language (Columbus, Ohio 1975), To Honor Jernej Kopitar 1780-1980 (Ann Arbor 1982), Slovenes, the Eastern Alpine Slavs, and their Cultural Heritage (New York 1989).
Pri Slovenski matici so izšle Izbrane razprave in eseji. Razprave Rada Lenčka so izhajala v vodilnih ameriških slavističnih publikacijah. V svojih študijah se je zlasti dotikal problemov iz slovanskega jezikoslovja, filologije, sociolingvistike, zgodovine slovanskih kultur; od slovenske tematike pa zlasti slovenskega jezika, njegovega sociolingvističnega razvoja. Pomemben je njegov prispevek k razvoju slovenistike kot samostojne vede v anglosaksonskem svetu.
Maja 1946 se je poročil z Nino Antonio Lenček (18. januarja 1924 – 25. novembra 2014), hčerko pisatelja Joža Lovrenčiča, ki jo je spoznal na študiju v Ljubljani. Njuni hčerki sta slikarka Bibi Lenček (r. 1947) in rusistka Lena Lenček (r. 1948).
Marijan Zlobec