Obisk tovarne ali pridelovalnice cejlonskega čaja nedaleč zunaj Kandyja na Šrilanki se zdi v nekem smislu skoraj tako kot obisk kakšne naše vinske kleti ali na Škotskem destilacije ali procesa nastajanja whiskyja ali v kaki pivovarni ogled varjenja piva. Če bi rekel, da gre za tovarno, je to vsekakor manj primeren izraz, čeprav je v turističnih prospektih tako navedeno.
Na koncu se začenja najboljše obredje, vse fotografije Marijan Zlobec
Vsekakor gre za ogled procesa, na koncu z degustacijo kakih osem vrst čaja iz prav toliko skodelic in nakup (zelo dragega čaja, za razliko od onega v supermarketih, kjer je cena za isto količino ali težo skoraj desetkrat nižja). Ampak pravi čaj je samo tam, kjer nastaja, ga vidiš v vseh oblikah in procesih nastajanja, na koncu pa kupiš posebno vrečko, kot je ni nikjer drugje.
Preverjanje lističev
Ponujajo ti razne kombinacije čajev, obogatene še z drugimi sestavinami, kot so ingver, cimet, mango, vanilija…, tako da se na koncu več ne znajdeš in je najbolje, če vzameš čisti čaj. Tu pa je spet problem, ker je najbolj zdrav beli, ki mi je bil po okusu še najmanj všeč, potem srednje močan zeleni in na koncu najmočnejši črni. Tu pa mi najmočnejši v skodelici spet ni bil najbolj všeč, tako da sem se na koncu odločil za nakup drugega najmočnejšega (približno deset dolarjev za 200 gramov).
Ker o čaju na Šrilanki vem zelo malo, razen da je dober, sem si pomagal z uradno predstavitvijo, od koder povzemam nekaj razlag.
Proizvodnja čaja na Šrilanki je eden glavnih virov prihodkov otoške države (prej imenovana Cejlon) in predstavlja 2% BDP, kar znaša več kot 1,5 milijarde $ v gospodarstvu Šrilanke. Neposredno ali posredno zaposluje več kot milijon ljudi, leta 1995 pa je bilo neposredno na nasadih in posestvih zaposleno 215.338 ljudi. Poleg tega je zasaditev čajevca malih proizvajalcev vir zaposlovanja tisočev, hkrati pa je tudi glavna oblika preživetja za več deset tisoč družin. Šrilanka je četrti največji proizvajalec čaja na svetu.
Leta 1995 je bila vodilni svetovni izvoznik čaja s 23% celotnega svetovnega izvoza, a jo je kasneje presegla Kenija. Največja proizvodnja – 340 milijonov kg je bila leta 2013.
Vlažnost, hladne temperature in padavine osrednjega visokogorja v državi zagotavljajo podnebje, ki daje prednost visokokakovostnemu čaju. Po drugi strani pa ima čaj, proizveden na območjih z nizko nadmorsko višino, kot so okrožja Matara, Galle in Ratanapura, z veliko padavinami in višjimi temperaturami, visoko stopnjo adstringenskih lastnosti. Sama proizvodnja biomase čaja je višja na območjih z nizko nadmorsko višino. Tak čaj je priljubljen v državah Bližnjega vzhoda. Industrijo je leta 1867 predstavili James Taylor, britanski plantažnik, ki je prispel na otok leta 1852. Zasaditev čajevca pri manjših proizvajalcih je postala priljubljena po letu 1970.
Leta 1824 so Britanci na Cejlon iz Kitajske prinesli čajevec in ga posadili v Kraljevem botaničnem vrtu v Peradeniyi za nekomercialne namene. Nadaljnje eksperimentalne rastline čajevca so preko Vzhodnoindijske družbe prinesli iz Asama in Kalkute v Indiji leta 1839 in v naslednjih letih. Leta 1839 je bila ustanovljena Cejlonska trgovinska zbornica, leta 1854 je sledilo Cejlonsko društvo plantažnikov. Leta 1867 je Škot James Taylor označil rojstvo čajne industrije v Cejlonu tako, da je začel z nasadi čajevca v Loolecandi (v singalščini – ලූල් කඳුර) v Kandyju. Imel je le 17 let, ko je prišel v Loolekando na Šrilanki. Prva zasaditev čajevca je obsegala le 76.890 m². Leta 1872 je Taylor začel delati s popolnoma opremljeno tovarno čaja na posestvu v Loolecandi. Leta 1873 je v London prispela prva pošiljka cejlonskega čaja težka približno 10 kg. Sir Arthur Conan Doyle je opozoril na ustanovitev nasadov čaja, »… čajna polja na Cejlonu so resnično spomenik pogumu, kot je lev v Waterlooju«.
Komaj nabrani sveži lističi
Kmalu je bilo okoli Loolecande dovolj nasadov, med njimi Hope, Rookwood in Mooloya na vzhodu ter Le Vallon in Stellenberg na jugu, začeli so zamenjavati čaj in ti kraji so bili med prvimi naselji, ki so jih ustanovili na otoku zaradi čajnih nasadov.
Skupno število prebivalcev Šrilanke po popisu leta 1871 je bilo 2.584.780. (Danes okrog 22 milijonov).
Čajna proizvodnja v Cejlonu se je močno povečala po letu 1880 in do leta 1888 je obdelovalna površina presegala količino kave, ki je leta 1899 narasla na skoraj 1.619 km². Edini plantažnik iz Cejlona, ki je v zgodnji fazi proizvajal čaj, je bil Charles Henry de Soysa. Britanci, kot je Henry Randolph Trafford, so prispeli na Cejlon in kupili kavne plantaže v krajih Poyston, blizu Kandyja leta 1880, kjer je bilo središče kavne kulture v tistem času.
Čeprav je Trafford malo vedel o kavi, je imel precejšnje znanje o pridelavi čaja in velja za enega od pionirjev proizvodnje čaja na Cejlonu. Do leta 1883 je bil Trafford rezidentni vodja številnih posesti na območju. Do poznih 1880-ih let so skoraj vse nasade kave zamenjali s čajevci. Podobno se je trgovina s kavo hitro zamenjala s čajem, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje. Tehnologija predelave čajevca se je hitro razvila, potem ko je Samuel Cleland Davidson leta 1877 izdelal prvi sušilnik za čaj “Sirocco”. Leta 1880 je komercialna proizvodnja čajev postala realnost. Leta 1884 je bila zgrajena osrednja tovarna na posestvu Fairyland (Pedro) v Nuwara Eliya.
Čaj se je čedalje bolj prodajal na dražbah, saj se je njegova priljubljenost povečevala. Prva javna avkcijska dražba je bila 30. julija 1883 v prostorih M/s Somerville in Company Limited pod pokroviteljstvom Cejlonske gospodarske zbornice. Na sejmu Chicago World leta 1893 je bilo prodanih en milijon čajnih paketov.
Leta 1941 je bila ustanovljena prva Cejlonska čajno posredniška hiša, M/s Pieris & Abeywardena, leta 1944 pa Zveza plantažnih delavcev. 1. oktobra 1951 je bila uvedena izvozna dajatev na čaj, leta 1955 se je začelo gojenje prvih klonskih čajnih polj. Leta 1958 je bila ustanovljena Državna plantažna korporacija, 1. junija 1959 je bil uveden davek Ad Valorem za čaj, prodan na dražbah v Colombu.
Čajni nasadi so strukturirani v socialni hierarhiji in ženske, ki pogosto obsegajo 75% -85% delovne sile, so v najnižjih socialnih slojih in nemočne. Plače so običajno zelo nizke. V mestu Nuwara Eliya so bile ženske nekoč plačane le 7 rupij za kilogram, kar ustreza 7 centom, vsak dan pa morajo zbrati najmanj 16 kilogramov čajnih listov, številne morajo prehoditi tudi 16 km na dan. Tako so najnižja povprečna dnevna plačila 112 rupij. Zaradi socialnega razslojevanja v preteklosti so plačo predale možu ali očetu. Moški, ki delajo na nasadih čaja, običajno znižajo drevesa ali upravljajo stroje in so bolje plačani s 155 rupijami na dan in končajo delo prej. Ti podatki o rupijah so zastareli, v resnici dobijo obiralci kak dolar na uro ali sedem na dan.
Leta 2006 so se plače v sektorju čaja po pritisku povečale, povprečna dnevna plača pa je zdaj znatno višja s 378 rupijami za moške in na nekaterih mestih 261 za ženske. Vendar pa so študije pokazale, da je revščina še vedno velik problem in kljub čajni industriji, ki zaposluje veliko število revnih, zaposlovanje ni uspelo zmanjšati revščine, saj so delavci pogosto neizobraženi in nekvalificirani.
Glavna območja čaja so Kandy in Nuwara Eliya v Osrednji pokrajini, v občini Badulla, Bandarawela in Haputale v pokrajini Uva, Galle, Matara in Mulkirigala v Južni pokrajini ter v Ratnapura in Kegalle ter v pokrajini Sabaragamuwa.
Obstaja večinoma šest glavnih pokrajin, kjer sadijo čaj – Nuwara Eliya, Dimbula, Kandy Uda Pussellawa, pokrajina Uva in Južna pokrajina. Nuwara Eliya je planota na nadmorski višini 1902 m. Čaj iz Nuwara Eliye ima edinstven okus in je najkakovostnejši.
Dimbula je bilo eno prvih območij, ki so bila zasajena v 1870-ih letih. To območje zasaditve je na višini med 1067 do 1524 m, čaj pa visokorastoči ali high grown in je najkakovostnejši. Jugozahodni monsunski dež in hladno vreme od januarja do marca so odločilni dejavniki okusa. Osem podokrožij Dimbule so Hatton / Dickoya, Bogawanthalawa, Upcot / Maskeliya, Patana / Kotagala, Nanu Oya / Lindula / Talawakele, Agarapatana, Pundaluoya in Ramboda. Kandy je znan po srednjerastočem ali medium grawn čaju. Tu so bili ustanovljeni prvi nasadi čaja. Čajni nasadi so na višini od 610 do 1219 m. Pussellawa / Hewaheta in Matale sta dve glavni podskupini v pokrajini. Uda Pussellawa se nahaja med Nuwara Eliya in pokrajino Uva. V tej regiji prevladuje severozahodni monsun. Nasadi blizu Nuwara Eliye imajo vrsto rožnatih čajev. Podobmočja sta Maturata in Ragala / Halgranoya.
Čaji območja Uva imajo poseben okus in se pogosto uporabljajo za mešanice. Čajni nasadi so na 914 do 1524 m. Ker je okrožje veliko, ima Uva številne podsektorje: Malwatte / Welimada, Demodara / Hali-Ela / Badulla, Passara / Lunugala, Madulsima, Ella / Namunukula, Bandarawela / Poonagala, Haputale in Koslanda / Haldummulla.
Nizkorastoči ali low grown čaj raste predvsem v južni Šrilanki. Ti čaji se gojijo do višine 610 m in uspevajo v plodnih tleh in v toplem podnebju. Območja se razprostirajo na štirih glavnih podeželskih območjih: Ratnapura / Balangoda, Deniyaya, Matara in Galle.
Različne vrste čajev se mešajo, da dobijo potrebno aromo in barvo. Pokrajina Uva, Nuwara Eliya, Dimbuala in Dickoya so območja, od koder izvira srednjerastoči čaj. Nižjerastoči čaj je močnejši in manj subtilen po okusu in se proizvaja na območjih Galle, Matara in Ratnapura.
Cejlonski črni čaj
Cejlonski črni čaj je ena od specialitet. Ima hrustljavo aromo, ki spominja na agrume in se uporablja tako v mešanici kot čist. Goji se na številnih plantažah, ki se razlikujejo po nadmorski višini in okusu.
Cejlonski zeleni čaj
Cejlonski zeleni čaj je večinoma narejen iz asamskega čajnega listja. Goji se v Idalgashinni v pokrajini Uva. Zeleni čaji imajo na splošno polnejše telo in bolj oster, precej sladek, orehov okus, značilen za čaje iz asamskega zrnja. Stopnje čajnih razredov večine zelenih čajev odsevajo tradicionalno kitajsko nomenklaturo zelenega čaja, kot je čvrsto valjani China gunpowder ali bolj odprte liste s kitajskim imenom Chun Mee. Na splošno imajo zeleni čaji s Šrilanke svoje lastne značilnosti – po navadi so temnejši tako v suhem kot tudi infuziranem stanju, njihov okus pa je bogatejši. Ker se želje po tržnem povpraševanju spreminjajo, proizvajalci zelenega čaja uporabljajo več izvirne kitajske, indonezijske, japonske in brazilske semenske baze, kjer je proizvodnja zelo lahka, barva peneča svetlo rumena in ima bolj občutljiv, sladek okus, kot ga želi večina svetovnega trga z zelenimi čaji. Trenutno Šrilanka ostaja zelo majhen proizvajalec zelenih čajev in zato so indijski in kenijski bolj priljubljeni. Velik del zelenega čaja, proizvedenega na Šrilanki, izvažajo na trge Severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Cejlonski beli čaj, znan tudi kot “srebrni vršički”, je zelo cenjen, cene za kilogram pa so precej višje od drugih čajev. Čaj je najprej zrasel v Nuwara Eliya blizu Adamovega vrha med 2.200 in 2.500 metri nadmorske višine. Pridobijo ga iz odtrganih cvetnih popkov in vrhnjih lističev, ki so zoreli v senci, zato vsebujejo manj klorofila. Čaj se prideluje, pobira in valja z roko, listi so posušeni in pobeljeni na soncu. Ima občutljivo, zelo svetlo tekočino z okusom bora in medu ter zlato bakreno infuzijo. “Deviški beli čaj” se prideluje na plantaži Handunugoda Tea blizu Galleja na jugu Šrilanke.
Cejlonski čaj je razdeljen na tri skupine: visokorastoči (Udarata), srednje rastoči (Medarata) in nizko rastoči čaj (Pahatha rata), kar temelji na geografiji pokrajine, na kateri se goji.
Čaj, proizveden na Šrilanki, ima na svojih paketih logotip “leva”. Uporabo tega simbola skrbno spremlja Šrilanški čajni odbor, ki je vodilno telo čajne industrije. Če proizvajalec čajev želi uporabo logotipa leva na svoji embalaži, mora pridobiti dovoljenje tega odbora. Ta nato izvaja strog inšpekcijski postopek, uspešen pregled pa proizvajalcu omogoča uporabo logotipa skupaj s sloganom Pure Ceylon Tea – Packed in Sri Lanka na svoji embalaži za čaj. Vsako pošiljko pred pošiljanjem temeljito pregledajo inšpektorji. Zato logotip leva in besedilo slogana zagotavljata izvor čaja in njegovo kakovost.
Večina šrilanških izvoznikov čaja, kot je Dilmah, se zdaj osredotočajo na večjo kvaliteto namesto izvoza surovega čaja. Ime “Cejlonski čaj” ali “Šrilanški čaj” še vedno velja za znak kakovosti po vsem svetu.
Degustacija kar vse čajev
Gradacija razvrščanja, ki se uporablja na Šrilanki za razvrstitev čajev, nikakor ni pokazatelj njegove kakovosti, temveč navaja njegovo velikost in izgled. V glavnem obstajata dve kategoriji. Temeljna gradacija se imenuje Orange Pekoe (OP). Izraz orange najbrž izvira iz značilne barve kuhanega čaja, pekoe pa v mandarinščini pomeni beli cvet. Čaji se razlikujejo tudi po zdrobljenosti lističev (angleško broken). Imena čajev iz zdrobljenih lističev so tako: Broken Orange Pekoe, Broken Pekoe, Flowery Orange Pekoe, ki vsebuje posamezne čajeve popke. Najboljši čaj iz popkov je FTGFOP ali Finest Tippy Golden Frowery Orange Pekoe.
Osem skodelic
Šrilanški čajni odbor je leta 2001 odprl Muzej čaja v Hantani v mestu Kandy. Čeprav eksponatov ni veliko, ponujajo dragocen vpogled v to, kako so čaj pridelovali v začetku. Stari stroji, nekateri že več kot stoletje, so obnovljeni in v delujočem stanju. Prva razstava, ki pozdravlja obiskovalce, je Ruston in Hornsby dizelski motor, sledijo drugi motorji na tekoča goriva, ki se nahajajo v strojnici v pritličju muzeja. Moč za čajna posestva so pridobivali tudi s pomočjo vodnih turbin.
Muzejska soba Rolling Room prikazuje razvoj proizvodnih tehnik z zbirko valjev. Tukaj je razstavljen ročno upravljan Little Giant Tea Roller.
Najpomembnejši tuji trgi za šrilanški čaj so države nekdanje Sovjetske zveze, Združeni arabski emirati, Sirija, Turčija, Iran, Saudova Arabija, Irak, Združeno kraljestvo, Egipt, Libija in Japonska.
Nabiranje čaja z nizkih grmov se ne zdi zelo težko opravilo, če bi ga delali po nekaj ur na dan in bi bili hkrati primerno plačani. A tega, kot smo videli, ni.
Pridelava v sušilnicah, ki so primernejši izraz kot tovarne, prav tako ni nekaj zelo težkega, saj vse počno stroji, a pot do zaslužka je še dolga. Čaj je treba prodati doma in še bolj po svetu. Konkurenca je velika zlasti pri kavi, morda tudi pri pivu, ki ga imajo, a to je že druga zgodba.
Težka izbira
Najboljši je najbolj sveže zapakiran
Če hočeš še čaj z dodatki
Marijan Zlobec